:: akcija      :: poletna ponudba      :: zimska ponudba      :: MTB ture     :: kolumna      :: galerija      :: o AHA
 
:: kolumna

GIANT TCR ADVANCED COMPACT
VELIKAN med kolesi


 


TO JE TO, KAR RABI VSAK POŠTEN REKRATIVEC



Najboljše, kar sem kdaj slišal o Giantu je bila trditev, da je √®i ...

veŤ ->



SRE√ąANJE BIV҆IH
vseh najboljŇ°ih iz Jugoslavije

»...ajde, Drago, primi se za anteno!


-Ne bom se!


-Drago, prim se za anteno, èe ti reèem!


-Ne bom se, to se ne sme!!


-Kaj se ne sme? S ...

veŤ ->



:: glasovanje
:: mailing

 
    New Page 1

:: Kolumna

Razmiölanje o kolesarstvu in opisi dogodkov povezanih z njim. Kako se lotiti stvari kot zaŤetnik ali kot ěe izkuöen kolesar v gozdnih ali na cestnih poteh. Kolumno ureja FAUSTO, znan Kranjski kolesar, ki se preizkuöa na podroŤju novinarstva.




GIANT TCR ADVANCED COMPACT (17.01.2010 - fausto)

VELIKAN med kolesi

a


 


TO JE TO, KAR RABI VSAK POŠTEN REKRATIVEC



Najboljše, kar sem kdaj slišal o Giantu je bila trditev, da je √®isto vseeno kaj privija√®iš na njegov okvir vedno boš uŇĺival v odli√®ni voŇĺnji. To pomeni, da nisem mogel biti razo√®aran, ko sem na Giantu TCR Advanced Compact videl opremo Ultegra Shimano letnik 2008/9, veste to je še tisti Shimano, ki ima tiste nerodne pletenice pred krmilom! Ker so omenjene pletenice Ňĺe zgodovina zato ne bom izgubljal √®rk z njihovim opisom. No, na kratko re√®eno Shimano Ultegra je nadvse odli√®na oprema ampak Ňĺe velikokrat opisana zato bi se raje posvetil tisti smetani na tem kolesu – okvirju!


Giant TCR Advanced Compact spada med Giantove poslastice. Saj res, da ne pozabim tebe bralca spomniti: Giant je najve√®ji proizvajalec koles na svetu! Letno izdela dale√® najve√® koles na svetu in ima seveda najve√®ji trŇĺni deleŇĺ med proizvajalci in prodajalci koles. Podjetje Shimano pravi, da bi lahko obstajali √®e bi delali samo z Giantom. Njihove številke so strašljive in kar je še pomembneje iz leta v leto rastejo zato si Giant lahko privoš√®i vse kar si kolesar lahko zaŇĺeli. Giant dela z najboljšimi materiali in ima zaposlene najboljše strokovnjake. √ąe se pojavi kdo boljši ga takoj kupijo, √®e kdo izdela boljši okvir seveda spet takoj kupijo in dodatno izpopolnijo. Za njihova kolesa velja pravilo, da √®e ne veš kaj kupiti a ho√®eš kupiti odli√®no in po ugodni ceni potem kupi Gianta. No, naj nadaljujem s kolesom, ki sem ga imel √®ast preizkusiti. Giant, ki sem ga vozil je senzacija in povrhu še to, da je tehnološki √®udeŇĺ za nadvse ugodno ceno. Okvir je seveda ves karbonski. Kompaktna (compact) izvedba Giantovega okvirja funkcionalno zniŇĺuje teŇĺo in pove√®uje stransko togost. Pri voŇĺnji se to opazi pri pospeševanju. DoŇĺiveli boste tisti najpomebnejši ob√®utek na specialkah, da ko pritisneš na pedala zelo hitro prideš do hitrosti ali druga√®e in po kolesarsko povedano: koga pohodš, leti! Kolo je odzivno in hitro, zelo vodljivo zavoljo mogo√®e na prvi pogled preglomazni √®elni cevi vendar kot pravijo pri Giantu so najbolj ponosni prav na √®elno cev, katere kvaliteta se pokaŇĺe v odli√®ni vodljivosti kolesa in sredino, ki je Ňĺe nekaj let njihov najve√®ji ponos, saj pravijo, da so to trebušne mišice kolesa. Odli√®no vodljivost ob√®utite v ovinkastih spustih. Okvir kot je Advanced Compact po prikril vse napake slabših obro√®nikov zato poskrbite le dobre pnevmatike in uŇĺitek ter varnost sta zagotovljena. Togost okvirja je najve√®krat najve√®ja prednost vendar zategadelj potem trpi udobnost zato je togo kolo oz. okvir namenjen predvsem tistim, ki se ne pritoŇĺujete nad »trdo« voŇĺnjo oziroma tistim, ki veste, da specialke in udobnost, navkljub prepri√®evanju »komercialistov« ne gresta skupaj. Ampak pri Giantu vedo, da najbolj togi okvirji zanimajo le tekmovalce zato so Compact okvir izdelali tako, da je stransko izredno tog, vertikalno pa dokaj upogljiv. V praksi to pomeni, da je kolo posko√®no, se pravi odzivno, ko ga poŇĺeneš v dir in hkrati zelo ugodno absorbira slabo cesto. To je pa tisto nad √®emer sem bil najbolj presene√®en. Ko sem ga pognal v galop se mi je zdela hudo hitra stvarca potem pa sem pred slabo cesto tako kot ponavadi na odli√®nih okvirjih pri√®akoval neudobost z »rukanjem« celega telesa. Tokrat me je kolo presenetilo. Ob√®utek na slabi cesti sem imel, da mi hitrost sploh ni padla, da me ne premetava iz razpoke v luknje in nazaj ven ter spet in spet. In to seveda še ni vse. TeŇĺko boste našli bolj aerodinami√®no specialko. √ąe si ogledate sedeŇĺno oporo vam bo vse jasno. Mogo√®e pa je kolo tako hitro ravno zaradi aerodinami√®nih oblik? Seveda, tudi za to. To je to, kar rabi vsak »pošten« rekreativec ter tisti, ki lo√®i dirkalna od rekreativnih specialk. Po mojem mnenju je Giant TCR Advanced Compact, ki sem ga preizkusil je idealen za tiste, ki so tehnološki friki a niso obsedeni z dirkanjem. Na takem kolesu ne boste niti malo po nepotrebnem zgubljali energije. √ąe si boste pa ta isti okvir omislili z boljšimi obro√®niki potem se boste lahko spogledovali tudi z resnim dirkanjem.


Kolo je opremljeno z Shimano Ultegra SL v celoti in deluje tako kot od vice prvakinje v Shimanovi druŇĺini tudi pri√®akujjemo. Prestavljanje je enkratno zanesljivo. Zaviranje je pravi uŇĺitek. Z Ultegro je varnost zagotovljena. Tripla gonilka je izbor tistih, ki ne dirkajo √®ez klance ampak uŇĺivajo. Toporiš√®e in krmilo prihajata iz Race Face tovarne in delujeta togo, varno in zanesljivo. Obro√®niki so Mavic Aksium in glede na kvaliteto dobro zreducirajo ceno kolesa. SedeŇĺ Fizik, je odli√®na izbira. Skratka, za celo kolo v celoti lahko podam same pohvale. K pohvalam najve√® pripomore kvaliteta okvirja in nadvse ugodna cena!


Hvalimo: izredno odzivnost in gibkost okvirja hkrati, ceno kolesa in skrbnega uvoznika. Odlièno kolo za ugoden denar.


Grajamo: èisto niè!




SRE√ąANJE BIV҆IH (12.10.2009 - fausto)

vseh najboljŇ°ih iz Jugoslavije

a

»...ajde, Drago, primi se za anteno!


-Ne bom se!


-Drago, prim se za anteno, èe ti reèem!


-Ne bom se, to se ne sme!!


-Kaj se ne sme? Saj se je √ąuki tudi v√®eraj!!«


Dialog je potekal med policajem na motorju, ki je spremljal dirko in Dragom Frelihom, ki je bil v begu pred pelotonom na eni izmed etap Dirke po Srbiji v zaèetku sedemdesetih let.


»...vodooo, vodoo, vodooo, dajte mi vodo!! Je tulili Mikoš Rnjakovi√® v najve√®ji pripeki sredi klanca na neki italijanski dirki.


-Aqua, aqua?? Ga je vprašal nek gledalec ob cesti


-Lahko tudi taka!!« mu je odgovoril Rnjakovi√®.


Ve√®ina zgodb in anekdot je Ňĺe »ponarodelih« in tudi sami akterji se skoraj ne spomnejo ve√® ali so to slišali ali se jim je to dejansko zgodilo.


Sre√®anje kolesarskih generacij je zame tako mo√®an dogodek, da sem rabil precej √®asa, da sem zbral vse vtise in jih spravil v √®rke in stavke. Dogodek, ki ima ve√®ji pomen kot sem si predstavljal. Dogodek, ki ima srce in dušo. Dogodek, ki je prišel sam od sebe in bo ostal za vedno v spominu vseh tistih, ki so bili tistega dne v Kranju in Šen√®urju.


Ne vem kaj bi se mi moralo zgoditi, da se ga ne bi udeleŇĺil. Med pri√®akovanjem nekaterih, ki sem jih zelo pogrešal, sem slišal, da so na dopustu, √®eprav so za Sre√®anje vedeli Ňĺe pozimi! Nesprejemljivo zame! Samo huda bolezen ali kaj zelo podobnega bi me zadrŇĺalo. Potem je nekdo dejal, da so pa√® nekateri kolesarji bili kolesarji samo za √®asa kariere in potem niso ve√®. Treba jih je razumeti. Lahko, da so se takrat izŇĺiveli do kolesarskega maksimuma in so še danes zasi√®eni s kolesom lahko pa da nikoli s srcem niti niso bili pri stvari...


Odpustil sem jim. √ąeprav bi nekatere zares rad še kdaj sre√®al na kolesu ali ob njem. Moje generacije iz za√®etka devetdesetih sploh ni blo. Ni bilo niti generacije iz konca devetdesetih, √®e bolje pomislim. Generacije do 2005 pa sploh ni bilo. Spet škoda, vendar spet lahko za v opravi√®ilo napišem, da te generacije še ne spadajo v »zgodovinske«...verjetno.


Izmed vseh sem najbolj pogrešal Vlada Marna, Roberta Zaletela, TomaŇĺa Šmajdka, Zorana Jeli√®a, Milana ErŇĺena, Boštjana Škerlja...Velkavrha...nekaj Zagrap√®anov.... Prišli bodo naslednji√® upam.


Prišli pa so tisti najstarejši, kar je še najpomembneje vendar za neke druge generacije. Jaz sem svojo pogrešal zato pa sem se potem ves pretvoril v uho in poslušal in poslušal...tiso√® in eno kolesarsko zgodbico...tiso√® in eno...Najve√®, kar bom odnesel od tega sre√®anja so spomini na neke generacije, ki so dale pe√®at, ki so izoblikovale Jugoslovansko in s tem tudi Slovensko kolesarstvo, ki pa je tako kot danes igralo zelo pomembno vlogo v svetovnem kolesarstvu.


Kolesarstvo v Sloveniji je spremljalo vse razvojne poti jugoslovanskega in evropskega kolesarstva. Zgodovina tekmovlanega kolesarstva v Sloveniji se je za√®ela v 80. letih devetnajstega stoletja. Poleg vzponov so bili tudi padci vendar se je po vsaki krizi in po vsaki vojni kolesarstvo pri nas zopet postavilo na svoje obro√®nike. Po drugi svetovni vojni so slovenski kolesarji sodelovali na prav vseh jugoslovanskih dirkah. Prva povojna leta so bili naši kolesarji precej slabi od Hrvaških in Srbskih. Ve√® kot desetletje so se Slovenci morali truditi, da so se za√®eli uvrš√®ati v reprezentanco, da so za√®eli zmagovati drŇĺavna prvenstva in nekatere najpomembnejše dirke. Najve√®ji uspeh je dosegel Janez ŇĹirovnik, ko je leta 1960 na Olimpijskih igrah v Rimu dosegel 8. mesto! To je bil neverjeten uspeh. Primerljiv s tretjim mestom na svetovnem prvenstvu Andreja Hauptmana leta 2001! Boljši rezultat na olimpijskih igrah je s sedmim mestom leta 1984 v Los Angelesu dosegel Bojan Ropret. Janez ŇĹirovnik je svoj olimpijski renome potrjeval še na drŇĺavnih prvenstvih in to kar dvakrat zapovrstjo, leta 1960 in 1961. Potem je leta 1962 zmagal še JoŇĺe Šebenik in leto kasneje še Rudi Valen√®i√®. Slovenci so tako za√®eli harati po Jugoslovanskih cestah.


In Janez ŇĹirovnik je bil z nami na Sre√®anju! Zadovoljen in v dobri formi. Odl√®en sogovornik in prepoln zgodbic, seveda... Ne vem, kako so se po√®utili ostali vendar jaz, ko sem se nekaj kilometrov vozil ob njem in za njim na poti proti Jezerskem sem imel »kurjo polt«. Pred njim se nisem upal peljati...ga preve√® spoštujem, da bi me Janez ŇĹirovnik gledal v hrbet.


In to še zdale√¶√® ni vse...


Tipi√®en gorski kolesar – Bajc! In spet zgodbe...o klancih, o nepremagljivosti, o tem, kako uŇĺitek ga je bilo gledati, ko se je vzpenjal in hkrati zgledal kot, da gre po ravnem...


In vsi ostali. Slovenci, Hrvati, Bošnjaki, Srbi, Makedonci...kolesarska Jugoslavija v malem.


Resni√®nost te zgodbe in tega srea√®anja je prišla ravno iz √®rk našega foruma na Bicikel.com. V√®asih se na forumu rofi, skoti, tudi kaj kakovostnega, uporabnjega, ovekove√®enega. Ideja je dala besedo, besede stavke in stavki vprašanja in na koncu dejanja nekaterih pridnih ljubiteljev kolesarstva. Strah je nastal, ko se je bliŇĺala odlo√®itev o snidenju. Zdenko Kahlina je Hrvaška Kolesarska legenda, ki Ňĺivi v Kanadi in ker internet ne pozna meja se je spe√®al z nami iz Slovenije, ki smo mu pomagali zbrati vse tiste, ki so in nekaj pomenijo v kolesarstvu na obmo√®ju Jugoslavije, bivše. Kdor ni prišel je Ňĺe zgoraj omenjen podoben √®udaku ali pa√® tiakemu kolesarju, ki mu ni do....obujanja spominov in ni√® drugega. Na Ňĺalost ni bilo Zvoneta Zanoškarja. Franc Hvasti je bil. Ni bilo JoŇĺeta Majesa ne Jagodica....ni bilo nobenega od PapeŇĺev, ni bilo Smoleta ne Finka...ni bilo ŇĹupce, ne Cure, ne Penka...ne ŇĹavbija ne Šebenika...bili pa so vsi √ąubri√®i, Šuki, Dostani√®, Majda Korošec, Dunja TrebiŇĺan, Aleš Tahmajster, Aleš Pagon, Janez Lampi√®, Bojan Ropret, Bogdan Kralj, Mladen Lojen, Janez Zakotnik, Milivoje Pocrnja, Rok Lokar, vsi trije Valen√®i√®i, Škerlj, Bojan Udovi√®, Marko Cuderman, Igor Bertoncelj, Andrej Sajovec, Aleš Kalan, Aleš Galof, Franc Aha√®i√®, Jure Robi√®, Sandi Šmerc....Koga sem pozabil?


Verjetno še nekaj deset njih....a mi ne bodo zamerili...ker so kolesarji...po duši in srcu...



 




PLE҆ASTA GORA (22.08.2009 - fausto)

Mont ventoux

a

-Nikoli, nikomur ne bom veè podarjal zmag! Je dejal Lance Armstrong potem, ko Marco Pantani ni hotel priznati, da mu je bila 12. etapa leta 2000 podarjena.


-Nih√®e mi nikoli ni podaril zmage in tudi Amerikan√®ek mi je ni. √ąe bi bili vi namesto naju na pedalih tistih zadnjih nekaj metrov bi vam obe nogi po√®ili od napora. Lance je bil lahko samo vesel, da sva skupaj prišla v cilj. √ąe bi samo pomolil nos izza mojega zavetrja bi ga odpihnilo nazaj v Bedoin. Marco ni var√®eval z razlagami niti z Ňĺaljivkami na ra√®un Amerikan√®ka, kot je klical Lancea Armstronga. Pantani je bil leta 2000 najpopularnejši kolesar na svetu. ŇĹiva ikona italijanskega kolesarstva. O Lanceu in njegovem velikem povratku ter zmagi na Touru se je ve√® govorilo vendar takrat ni mogel zasen√®iti Pantanijeve priljubljenosti. Leto prej, 1999., so Marca petega junija v predzadnji etapi Gira na katerem je branil zmago diskvalificirali zaradi prevelikega odstotka rde√®ih krvni√®k v krvi. Marco je bil besen. Vsej športni javnosti ni bilo jasno, kako je moŇĺno, da na tako pomembni dirki, tako pomembnega moŇĺa izklju√®ijo zaradi take šolske napake. Preostali del sezone je Marco Ňĺivel le za naslednji Tour. Italijanski Giro se mu je zameril do obisti. Hotel je vsem dokazati, da lahko še enkrat po letu 1998 zmaga Tour. Nikoli prej ni tako mo√®no treniral kot tisto pripravljalno obdobje. Njegovi najbliŇĺji pomo√®niki so celo pravili, da je treniral preve√®.



Spomenik kolesarju



Mont Ventoux je osamljena, 1912 metrov visoka gora v jugovzhodni francoski pokrajini Provansa. Pogled nanjo je grozen tudi za tiste, ki jim ne pride na misel, da bi se je lotili s kolesom. Imenujejo jo tudi Velikan Provanse in Vetrovna gora. Na njej domujejo najmo√®nejši mistrali v Franciji. Ko so najstrašnejši zapihajo tudi do 320 kilometrov na uro. Preko cele sezone morate imeti sre√®o, da je cesta do vrha odprta. Imenujejo jo tudi Vintur po Galskem bogu vrhov. Plešasata gora je dobila ime v 12. stoletju, ko so jo zaradi potreb ladjedelništva v pomorskem pristaniš√®u Toulon sistemati√®no ogolili. Kolesarji ji pravijo Spomenik. 13. julija, leta 1967 je na cesti Plešaste gore umrl najboljši britanski kolesar vseh √®asov Tom Simpson. Kolesarstvo slovi kot najteŇĺji šport in v tistih √®asih so ga organizatorji še dodatno oteŇĺili; kolesarjem so nemnili samo dva litra vode oz. štiri bidone na etapo! √ąe so Ňĺeleli spiti ve√® teko√®ine so se morali sami znajti zato so bidone tankali kar v obcestnih gostilnah ali izvirih. Julijske pripeke so bile hujše kot so danes. √ąe ne zaradi drugega pa zaradi obla√®il, ki so jih takrat nosili kolesarji. Tom je imel Ňĺe nekaj dni Ňĺelod√®ne teŇĺave vendar ni hotel odstopiti. Pomagal si je s poŇĺivili in kot so se bole√®ine ve√®ale so se pove√®evali tudi odmerki. Trinajsta etapa se je zgodila trinajstega julija in dan je bil vro√® in soparen. Zdravnik na dirki si je ogledoval kolesarje, ki so drveli skozi Provanso in dejal: √ąe je danes kdo vzel kaj √®esar se ne sme potem bomo imeli smrt v pelotonu! Njegova najava in zle slutnje so se uresni√®ile. Tom Simpson si je Ňĺe med etapo bole√®ine skušal prikrajšati s konjakom, amfitamini in vinom. Videlo se je, da izgublja boj s konkurenco nih√®e pa niti slutil ni, da izgublja boj tudi z lastnim Ňĺivljenjem. Pedala je obra√®al vse po√®asneje. Vijuganje po cesti se je stopnjevalo iz metra v meter. Velikan Provanse je jemal Ňĺivljenje kolesarju, ki ni hotel odnehati vsem bole√®inam navkljub. Padele je prvi√® in obleŇĺal na asfaltu. Na pomo√® sta pritekla trener in mehanik. Zazrla sta se v njegov prazen pogled. Prigovarjal je, ko sta mu priporo√®ala naj odstopi z dirke. Samo na klo me spravita je dejal in to sta tudi storila. Ko je padel √®ez nekaj metrov ga niso ve√® mogli spraviti na kolo. Umrl je v naro√®ju Mont Ventouxa. Umrl je na mehnikovih rokah. OŇĺivljanje na asfaltu ni uspelo. Sr√®na kap je zadelo v polno. Spomenik posve√®en Tomu stoji na poti proti vrhu Mont Ventouxa vendar kolesarji pravijo, da je cela gora spomenik Tomu Simpsonu.



Pleško na Plešasti gori



Marco Pantani je bil ta dan besen. Cesta na Plešasto goro ni narejena iz asfalta ampak lepila. Vzpenjanje po njej je druga√®no kot na vsako drugo »kolesarsko« goro. Tega vzpona nobeden kolesar ne mara. Veter, ki stalno mo√®no piha, odpihne vse ob√®utke, ki jih kolesar rabi na tako teŇĺkem vzponu. Ni√® ne slišiš in vedno imaš ob√®utek, da te nekdo drŇĺi za sedeŇĺ. Ne moreš se znebiti ob√®utka, da greš prepo√®asi. Tri ceste peljejo na vrh. Tour gre najpogosteje iz mesta Bedoin, ki leŇĺi juŇĺno pri gleŇĺnjih gore na 280 metrih nadmorske višine. Ta smer velja za najteŇĺjo. V 21,8 kilometrih se cesta privzdigne za 1617 metrov in je povpre√®ni naklon 7,8%. Severovzhodna smer iz Melaucenea je najbolj varna pred vetrov. Dolga je 21,5 km in ima 1570 višinskih metrov razlike. Vzhodna smer iz Soulta je dolga kar 26 kilometrov in je najbolj poloŇĺna in s tem tudi najlaŇĺja. Nekaj kilometrov pod vrhom, tam, kjer se za√®ne gorina pleša se priklju√®i cesti, ki pelje iz Bedoina.


Napad številka ena: Marco Pantani napade in Lance se mu prilepi na zadnje kolo. Napad mine in Marco po dveh kilometrih odpade od pobegle skupinice. Zdi se, da je z njim konec. Lance in ostali pozabijo nanj. Napad številka dve: Marco ujame skupino favoritov za etapno zmago in se pelje neprej, kot bi jih ne bilo na cesti. Lance ga spet spremlja in Marco se skoraj ustavi. Spet odpade od vseh, ki so vztrajali v ospredju. Napad številka tri: Marco Pantaniju tokrat uspe ostati v ospredju, sam z Armstrongom kot prikolico. Nadaljujeta sama. Izmenjavata se na poti proti vrhu in edini nsprotnik jima je pokon√®na cesta in mistral, ki je odlo√®en odpihniti jima vso preostalo mo√®, ki sta jo še imela. Lance ne gleda Marca in Marco ne gleda Lancea. Obnašata se kot bi bila sama na dirki. Petdeset metrski telekomunikacijski stolp je na dosegu pedal vendar se zdi, da se z vsakim obratom ne pribliŇĺuje ampak oddaljuje. Tik pod vrhom se ozreta proti Simpsonovem spomeniku, ki je obzidan s stotinami bidonov zvestih oboŇĺevalcev. Tom je tu pustil Ňĺivljenje. Lancea in Marca so zapuš√®ale zadnje mo√®i. Kdo bo prvi na vrhu? Kdo si zasluŇĺi biti junak Mont Ventouxa? √ąigavo ime bo zapisano ob Charly Gaulu, Raymondu Poulidorju, Eddyu Merckxu, Loison Bobetu...? Armstrong v rumeni majici. Pantani, besen na pedalih. V zadnjih metrih se ne izmenjavata ve√®. Pantani pre√®ka cilj kot prvi. Armstrong takoj za njim, kot bi mu bil sen√®nik. Na prvi pogled se zdi, da ni hotel mimo Marca. Na drugi pogled se zdi, da je podaril zmago. Novinarji so dobili zgodbo. Gledalci so videli predstavo, kakršno si Mont Ventoux zasluŇĺi.


-Pantaniju ni treba podarjati zmag. √ąe bi Amerikan√®ek lahko zlezel iz mojega zavetrja bi to storil...Le kdo je on, da bo podarjal zmage? Lance Armstrong je bil besen: -Nikoli, nikomur ne bom ve√® podarjal zmag! Je bil njegov edini odgovor. Tri dni kasneje je Pantani zmagal še eno gorsko etapo vendar v skupnem seštevku ni ogroŇĺal nikogar. Lance je po ve√®erji sam prišel pred mizo za katero je še sedela cela Pantanijeva ekipa. –Marco, ho√®em, da sva prijatelja. Na dirkah lahko na smrt tekmujeva med sabo a v cilju bova prijatelja. Oba sva uspešna in kolesarstvo rabi naju oba...vsaj še nekaj let. Marco je prikimal in ponudil roko Amerikan√®ku. Lance je stisnil Piratovo dlan a nadaljnja zgodba je šla povsem v drugo smer.



Gor, gor, gor...



-Ne vem zakaj ampak ta gora se mi zdi veliko višja kot je v resnici, Lance Armstrong opisuje Mont Ventoux. –Ko sem videl etapo s viljem na Mont Ventouxom nikomur ne prikimam, da sem favorit za zmago. Te gore se enostavno bojim. Gor, gor, gor...brez konca in kraja, pravi Alberto Contador. Mont Ventoux ne spoštuje nikogar. Najhujši vetrovi imajo ples tam zgoraj vsaki√®, ko je na sporedu etapa Toura, pravi zmagovalec etape iz leta 2002 Richard Virenque. Rus Aleksander Botcharov, ki je bil slabi dve minuti za Virenquem je dejal, da je tisti dan etapi prvi√® za√®el razmišljati o prekinitvi kariere. Namesto veselja je doŇĺivljal patos. Vse √®estitke z vseh strani je le nemo sprejemal, kot bi moral biti vesel, da se je ranjen vrnil iz borbe.


Sobota 25. julija bo Vetrovna gora spet središ√®e kolesarskega sveta. √ąe bo vreme lepo ali ne se bo ob 21 kilometrov dolgem klancu zbralo ve√® kot petsto tiso√® ljudi. Vsi bodo pri√®a zgodovinski etapi, ki bo imela svojo zgodbo za vedno.



 




MOŇĹ, ZASVOJEN S KOLESOM (06.07.2009 - Fausto)

Saj ne ve...

a

MOŇĹ, ZASVOJEN S KOLESOM


V Sloveniji je najve√® moških zasvojenih s kurbarijo, ki je mimogrede tudi nacionalni šport številka ena. Hazarderstvo je na drugem mestu, na tretjem alkohol in √®etrtem trde droge. Vsakih nekaj let si omenjene discipline premešajo razvrstitve ampak te so vodilne.


-Moj moŇĺ se ne kurba, ni kvartopirec in ne mara casinojev, alkohola sploh ne pije. Mi je trdila prijateljica ob kavi.



Psihoterapevtski


V naprej sem vedel kaj bom poslušal.


V naprej...


Zelo znana zgodba. Komaj sem ji ušel v Ňĺivljenju.


-Ravno, ko sem mislila, da se bo najina pot nadaljevala brez extremnih stranpoti si ga ti seznanil s kolesom. Phej, sem si rekla, poznam tipa, moj desc rabi rekreacijo, ne zna špilat fuzbala... ne bodo pretiravali. Kot te vidim si ti še vedno zmeren...a pa veš kje je moj moŇĺ ta trenutek, ko midva pijeva kafe?


Odkimal sem in s tem gibanjem vratu sem lagal. Dobro sem vedel, da je za celi teden gorenjski zimi pobegnil na Kanarske otoke. Kanarski otoki so oddaljeni štiri ure z letalom z letališ√®a JoŇĺeta Pu√®nika. Tam se kolesarjenju prijetna klima ne kon√®a √®ez ves koledar.


-Na Tenerife je šel...sam...oziroma z dvema kolesarjema. Odšel je za deset dni. Deset dni dopusta bo porabil za kolesarske priprave. Deset dni dopusta samo za priprave. √ąez kolesarsko sezono ga bo skuril še deset dni in ostane mu jih šest za druŇĺino!


Nisem na glas rekel, da ne slišim ni√® slabega. Hec sem moral potisniti pod klobuk.


Torej še ena, ki je prepri√®ana, da je moŇĺ zasvojen s kolesom?


-Da, moj moŇĺ je definitvno zasvojen s kolesom in kolesarstvom. Odvisen je od kolesarjenja. Je vztrajala prijateljica.


-In to ni √®isto ni√® druga√®e kot, √®e bi bil zasvojen z alkoholom, gemblanjem ali drogami. No sej se drogira, samo, da on temu re√®e športna prehrana jaz pa vem, da ogromno denarja zapravi pri farmacevtih. Ti veš, da moj moŇĺ tehta hrano preden jo poje. Da moj moŇĺ šteje zauŇĺite in porabljene kalorije. Moj moŇĺ si brije nogi. Da je moj moŇĺ petnajst kil pod idealno teŇĺo za njegovo starost in velikost. Tako suh in s tako gladkimi nogami moški ne more biti sexy tudi, √®e si ga vajen. Da na leto zapravi vsaj deset tiso√® evrov za kolesarstvo. Da moj moŇĺ ni niti en vikend doma...


Torej...


Torej, jaz še danes ne poznam natan√®ne razlike med zasvojenostjo in odvisnostjo in obsedenostjo. Baje obstaja jasna razlo√®enost med naštetimi tremi in skrajni √®as je da ugotovim in postanem bolj dosleden pri uporabi teh sopomenk, ki to sploh niso...Le razmišljal sem ob srkanju kapu√®ina.


Velikokrat sem to poslušal. Zares velikokrat. Ne samo iz njenih ust.


Ampak...še vedno sem na njegovi strani. Pa √®etudi ga niti kilometer ne morem drŇĺati v zavetrju.


-Preprièaj me, da to ni zasvojenost! Je siknila prijateljica.


Vsekakor je zasvojenost ampak pozitivna. V tej smeri sem hitel razlagati a sem se potapljal v brezup z vsakim stavkom bolj.


-Pozitivna zasvojenost? Pripoveduj mi o tem...


Pozitivna bi bila, √®e bi ga vse to po√®etje predvsem spravljalo v dobro voljo ali √®e bi to bila njegova sluŇĺba in ne hobi. Potem bi to bilo kao pozitivno. Ampak on ni nikoli dobre volje kadar gre na kolo ali kadar ga razjaha. Zakaj? Zato, ker je vedno nekdo boljši kot on.Zato, ker Vrši√®a ni prevozi pod 45. minutami. Ker na kronometru ni presegel 46km/h povpre√®ne hitrosti. Zato, ker v√®asih zmaga in je potem zaskrbljen koliko √®asa bo zmagoval...in je spet Ňĺiv√®en. Skrbi si dela okoli bicikla. Bicikel ni nikoli dovolj dober niti pravilno nastavljen ali pa√® ima vedno nekdo to√®no takega kot si ga Ňĺeli on. Po treningu je utrujen in Ňĺalosten, ker ni mogel trenirati skladno po planu. Pred treningom ga skrbi, √®e bo zmogel naresti trening po planu...Da ne govorim kaj se zgodi, √®e pade, √®e ga na dirki nekdo zapre in ni osemnajsti temve√® dvaindvajseti, √®e mu po√®i špica med treningom in miljon takih stvari...


Ramena sem dvignil do ušes. Hotel sem predlagati lo√®itev a imam oba enako rad. Desc, ki tako Ňĺivi ne bi smel hoditi v sluŇĺbo, biti poro√®en in imeti otrok oz. druŇĺine. Tako Ňĺivljenje je za mularijo in samce. Desci ne bi smeli biti taki egoisti in taki maloumneŇĺi. Dirkanje je veselje in ne strast. Takoj, ko ti nekaj postane strast si Ňĺe nenormalen... Nekaj takega se mi je nabiralo v mislih preden sem skušal kaj povedati.


Preden sva se razšla sva morala poiskati rešitev. Dejal sem, da je pa√® cepec, √®e si poleg redne sluŇĺbe nalaga še tako temeljito dodatno obveznost. Da je egoist, ker je dovolil, da mu je kolesarstvo postalo strast...in spet sem izustil, da v tem ne vidim veliko slabega razen...


-Razen? Je prijateljica skušala izcediti iz mene.


Razen, da je poro√®en. Opla, razen, da ima rajši kolo kot otroke in Ňĺeno in prijatelje. √ąlovek, ki je zaradi svojega hobija ve√® z doma kot doma z Ňĺeno in otroci, jih ne mara dovolj...


In sem se spet zaplezal...


O tem idiotu no√®em ve√® govoriti, sem skušal izustiti prijateljici ampak ni šlo. Obljubil sem ji, da se bom pogovoril z njim in mu skušal dokazati, da Morostarjev maraton ni Tour de France, da Franja ni Giro in da se ne spla√®a v minus poganjati bicikla prav vsak dan. V plus se poganja dvakrat na teden. Trikrat ali ve√®krat je Ňĺe zasvojenost. Zasvojen, odvisen, obseden moški, ni zdrav moški. Pa toliko jih je in v bistvu so zato zelo slabi ljudje.


Ampak, jebiga...


Saj tega ne vedo...



 


pogled je skušal ujeti nadaljne besedi√®enje.


√ąELADE ZA MLADE IN STARE (06.07.2009 - Fausto)

Nujno zlo

a

√ąelade so postale nujni del kolesarjeve opreme. Ni√® ve√® dodatne preme ampak kar obvezne. Brez √®elade si danes teŇĺko prestavljam kolesarja. Pravzaprav, je danes koles brez √®elade smešen, da ne razlagam samo, kako neodgovoren je. To varnostno pokrivalo se je Ňĺe tako zakoreninilo kolesarsko opremo, da je res pogled na kolesarja, ki nima √®elade na glavi nekam √®udno. √ąe pomislim je enako z motoristi. Saj ga prakti√®no ni ve√® brez √®elade in √®e slu√®ajno mimo nas pridrvi kak z vetrom v laseh zgleda neverjetno tuje...in neodgovorno do samega sebe.


Zelo rad bi poudaril, da se vzgoja za√®ne Ňĺe od malega. Danes so √®elade zakonsko nujno za otroke do 12 leta starosti. Še vedno nerazumljivo zakaj potem niso ve√® nujne ampak, √®e sem dobro obveš√®en je ta zakon v visoki nose√®nosti in se bo vsak √®as rodil na papir. √ąe se mu bo uspelo roditi niti ne bo tako teŇĺko sprejemljiv, ker slovenski kolesarji so Ňĺe nekaj sezon pri visoki zavesti glede nošenja √®elad. Precej druga√®e je naprimer v sosednji Italiji. √ąeprav med vodilnimi kolesarskimi drŇĺavami je uporaba √®elad še vedno skoraj tabu tema. Gorski kolesarji in mlajše generacije so izjeme. S prihodom mlajših generacij v obdobje, ko ni nujno imeti jo povezneno na glavi se spreminja vse, ker se ti mladi ljudje sploh ne predstavljajo voŇĺnjo s kolesom ne da imajo zaš√®iteno glavo. Tako je tudi prav. Leto za letom in korak za korakom se bomo razvili v tako odgovorna bitja, da bo nošenje √®elad na glavah takrat, ko kolesarimo nekaj povsod vsakdanjega.


Tudi sami proizvajalci se trudijo √®im bolje prilagoditi uporabnikom. Vsako leto izdelajo bolj kvalitetne, laŇĺje, udobnejše, cenejše in lepše √®elade. Pred leti, ko se je vse skupaj za√®elo je bila izbira, seveda, siromašna in ni√® kaj uporabne oz. udobne niso bile videti in √®utiti.



Otroške √®elade



Otroci so tisti, ki se s √®elado sre√®ajo takrat kot s kolesom. Tako je v najve√®jih primerih in tako bi moralo biti sto procentno, √®e še omenim odgovorne starše. Tisto, kar me najbolj moti, ko opazujem √®elade na otroških glavah in √®esar kot kaŇĺe niti njihovi starši ne opazijo je to, da skoraj vsak drugi otrok nima na glavi ustrezne. Prva napaka je ta, da imajo prevelike √®elade. √ąe ima otrok na glavi preveliko √®elado je to enako √®e bi jo ne imel na glavi oz. še slabše. Otroka taka √®elada moti pri voŇĺnji in potem kaj hitro dobi odpor do nje in jo zalo nerad še kdaj da na glavo. Vse √®elade so narejene po velikostih tako kot √®evlji! √ąe pogledate v notranjost √®elade boste opazili dimenzijo √®elade, ki je prilagojena obsegu glave. Torej, √®e niti pribliŇĺno ne veste kakšno kupiti in je otrok v trgovini no√®e pomeriti mu enostavno izmerite obseg glave in nakup bo olajšan. Ko boste izbrali pravilno velikost si oglejte in preberite navodila za uporabo √®elade. Da, tudi navodila za uporabo in vzdrŇĺevanje √®elade so priloŇĺena! Druga napaka, ki jo opaŇĺam je ta, da otroci nve√®krat nimajo prav nataknjene na glavo. Premalo pozornosti starši namenjajo uporabnosti pas√®kov. Najve√®krat so preohlapni, predolgo nastavljeni in narobe nastavljeni. Prostora med otrokovo brado in pas√®kom oz. zaponko mora bit toliko, da ob pogledu naravnost otrok lahko vtakne vmes dva prsta in ni√® ve√® oz. ni√® manj. Poudarjam ni√® ve√® in ni√® manj. √ąe bo vmes prostora za dva otroška prsta potem ga pac√®ki ne bodo niti stiskali niti poplesavali vsepovsod okoli obraza. Otroku kupite zra√®no √®elado. To pomeni z √®im ve√® zra√®nimi reŇĺami, ker otroci so kar precej √®asa na kolesu in √®e dobro opazujem jo ne snamejo tudi, ko se ob kolesu igrajo kako drugo igro. Kupite jim tako kot je njim vše√® in ne vam, ker jih bodo oni zato, ker jim je vše√® z ve√®jim veseljem nosili. Naj vas ne moti, √®e je na njej narisana Ninja Ňĺelva ali Miki Maus...to so samo še otroci!



√ąelade za odrasle



Precej enako velja za odrasle. √ąe si boste nabavili √®elado pod katero se boste po√®utili udobno in varno jo boste nosili z veseljem. √ąe tega ne ob√®utite ob nakupu potem se je boste teŇĺko privadili. Pred kratkim sem preizkusil √®elado, ki je srednjega cenovnega razreda in stane 65,00 evrov, kar se mi zdi ne preve√® in ne premalo, da bi ne imel zaupanja vanjo. S √®elado sem bil nadvse zadovoljen. Vse tisto, kar nisem pri√®akoval od √®elade v takem cenovnem razredu sem ob√®util. √ąelada je izredno zra√®na in ima odli√®no zapenjanje. Je izredno lahka in ima snemljivo mreŇĺico proti mr√®esu, kar izredno pogrešam pri tistih najdraŇĺjih √®eladah. Vse zaš√®itne gobice v notranjosti so snemljive in kvalitetne tako, da tudi po ve√®kratnem pranju obdrŇĺijo svojo funkcijo.


Kaj je najpomebnejše ob nakupu? Najprej preverite velikost. Potem preverite varnostno zapenjanje na zatilju ter varnostne pas√®ke. Seveda je pomembna zra√®nost in teŇĺa. √ąe √®elada ni zra√®na se vam bo uprla in boste imeli izgovor, da se vam glava pod njo preve√® poti. √ąe bo preteŇĺka bo spet neudobna. Za nastavitev pas√®kov velja tako kot pri otrocih. Med brado in zaponko mora ob pogledu naravnost biti dovolj prostora le za vaš kazalec in sredinec. √ąe ho√®ete biti še v koraku z modo oz. kolesarskim okusom, kot se temu re√®e, potem morate kupiti √®elado, ki je enake barve kot vaše kolo.




ŇĹENA ZASVOJENA S KOLESOM (01.05.2009 - fausto)

zgodba po resniènih dogodkih

a

-Obstajal je sum slabe vesti. Kadar sem šel na kolo sem se vedno vprašal, √®e grem ob pravem √®asu in za koliko √®asa. To pomeni, da to razumejo le tisti, ki imajo doma Ňĺeno in dva otroka, v mojem primeru enega predšolskega in enega osnovnošolskega. √ąe sem imel vse pošlihtano doma in v sluŇĺbi sem si rekel, da ja ni greh uro dve preŇĺiveti na kolesu. Ampak, ko sem ugotovil, da je vreme lepo sem se spomnil, da to ve tudi druŇĺina in da bo popoldneva Ňĺe konec, ko se bom vrnil. Bom pa jutrišnje popoldne preŇĺivel z njimi. Naslednji dan me je na kolesarjenje povabil prijatelj s katerim nisem kolesaril Ňĺe nekaj sezon. Moral sem se odzvati povabilu...


Niti ob šanku nisem to√®no dojemal kaj mi prijatelj skuša povedati. Ko sem ga vprašal, √®e gre z mano na obalo prekolesarit kak kilometer je dejal, da ne bo mogo√®e, ker gra ta vikend Ňĺena na kolo! Sej res, njegova Ňĺena kolesari.


-Moja Ňĺena ne kolesari! Ona dirka, prijatelj moj, dirka!


Na skrivaj sem se prekriŇĺal in potem so se mi neke zastarele fotke v glavi lepo zloŇĺile. Njegova Ňĺena je precej kolesarila skupaj z njim in z nami. Potem so prišli otroci in se je malce ohladila, a zdaj so otroci Ňĺe pri tej starosti, da o√®e z lahkoto popazi na njih.


Minilo je dva tedna od najinega zadnjega šankiranja zato ga je bilo nujno poklicati na ponovitev. Zamudil je slabo uro z izgovorom, da je moral doma še nekaj postoriti. Po drugem pivu mi je priznal, da je zamudil, ker ga zafrkava likanje srajc. On pa√® za v sluŇĺbo nosi srajce. Vedel je, da bom vprašal zakaj tega Ňĺena ne dela.


-Veš zadnji√®, ko si me vabil na obalo in ko nisem mogel, ker je bla Ňĺena na vrsti. »ZaruŇĺila« je k svina. ŇĹe dva tedna je na bolniški in je vsa povita kokr mumija. Baje je tako sekala ovinek, da je še zaš√®itno ograjo presekala.


Sililo mi je usta v √®rko U a sem se trudil pozorno ga poslušati. Niti upal ga nisem vprašati, kako kaj njuno spolno Ňĺivljenje, ker mislim, da se je zadovoljil Ňĺe s samimi prostaškimi kletvicami, ko mi je opisoval trenutno stanje v druŇĺini. Ne vem, √®e ni še desnico uporabljal.


- In, ko sem ti pravil o sumu lastne slabe vesti, se spomniš? Misliš, da jo ima ona? Stari, ti povem, da je postala zasvojena. Lani je kresnila 8 tiso√® kilometrov! Veš, kaj to pomeni za Ňĺensko, ki ima na grbi sluŇĺbo, dva majhna otroka, moŇĺa in 200 kvadratov hiše? Ne veš?


Odkimal sem v znak popolne nevednosti.


-Ti razlagam naprej? Ti si vedno pravil, da v Sloveniji ni ve√® kolesarskih dirk. Vraga jih ni! Kam pa potem hodi moja Ňĺena? Vsak vikend ima vsaj en kronometer in eno dirko. √ąe pa dirke ni v Sloveniji gre pa v Italijo, Avstrijo...ej, lani je šla celo dirkat v Francijo in Belgijo. Mi, smo mel pa slabo vest, √®e smo šli na maraton Franja, ki vedno pade lih na son√®no nedeljo. Koliko let Ňĺe govoriva, da bova šla kolesarit v Belgijo? Stari, moja Ňĺena je v Gentu tko kot midva v Ljubljani!


Naro√®il sem še tretje pivo misle√®, da ga bom pomiril, da bo z vsakim naslednjim poŇĺirkom laŇĺje splaknil teŇĺave. Zmotil sem se.


-Veš, da jaz nisem seksal Ňĺe juhuhu √®asa? In veš zakaj ne? Zato, ker √®e ni v povojih je pa preutrujena ali pa ji pred dirko ali treningom ne paše. Ja pred ji ne paše, potem je pa preutrujena. In to še ni vse. Kdaj sem jaz nazadnje kupil kolo? Za svoje zadnje kolo sem pla√®al dva tiso√® evrov misle√®, da mam Hi-tech bicikel po zadnji tehnološki modi. Prijatelj, moja baba je dala za Scotta štiri tavŇĺent evrov in dva tavŇĺent za dve leti staro »kozo« od enga kolesarja iz Radenske. Scott Plasma al kaj je Ňĺe? Jaz tega še izgovorit ne znam. Pa od kje ji denar? Moja Ňĺena fura 50mm feltne o katerih jaz sanjam Ňĺe sto let. In to še ni vse...


Nisem upal vprašati, √®e ima mogo√®e ljubimca zaradi katerega prekolesari vse tiste kilometre in hodi po vseh teh dirkah. Ne tega nisem upal.


- A je kolo moškega spola? Tisto kolo...a je to srednji spol. Kaki spol je sploh to, mater, midva sva preamalo v šole hodila ampak vseeno. Moja Ňĺena se je zaljubila v stvar, ki niti moškega spola ni. Si lahko predstavljaš, da je njeno kolo bolj √®isto kot pa kuhinja. Sesalec ima pokvarjen Ňĺe sto let pa tudi ne ve tega. In veš zakaj ne ve? Ker ga ne uporablja. Jaz in otroci pometamo po hiši, pometamo, z metlo in smetišnico. Jemo njeno športno hrano, kao, super zdravo in te finte, ej....lepo te prosim.


Pomiril sem ga, ko sem dejal, da sigurno nima ljubimca, ki bi jo vla√®il √®ez vse tiste klance in hotele. Da tudi lezbijka ni, √®eprav jezdi na kolesu z imenom Contesa. Vse je normalno oz. nenormalno, a hvala bogu, √®lovek se tudi take droge kot je inekcija lahko odvadi, pa da se ne bi dirkalnega kolesa. Seveda, nisem bil prepri√®ljiv. Nisem mu upal predlagati, da naj ji ukrade kolo. To bi bilo smešno za √®loveka njegovega kova. Hotel sem pa predlagati, da naj jo nategne vsaki√®, preden se vsede na kolo. Moj prijatelj bi ob tej besedi takoj pomislil na seks ampak jaz sem hotel priporo√®ati mu, da se vsaki√® vsaj pet minut pred njo napravi v kolesarski dres.


In potem se bo videlo kdo ima slabo vest.



 




STATI√ąNO KOLESARJENJE (27.03.2009 - Fausto)

Rekreacijski center Vogu

a

Dolgo je tega odkar smo kolesarji Gorenjskega Glasa za√®eli stati√®no kolesariti v rekreacijskem centru Vogu v Besnici. Ali veste, da smo to Ňĺe lansk let za√®el? »Vanska let, ja, vansk«! TeŇĺko vam napišem koliko kilometrov smo prekolesarili, ker smo vedno stali na mestu, ampak, √®e bi vse tisto poganjanje, zelo hitro poganjane pedal transformirali v pogon na cesti, lahko zapišemo, da jih imamo pribliŇĺno tiso√® v nogah. Tiso√® kilometrov pa je razdalja med Kranjem in Skopjem. To pa ni malo. Naj razlagam, kje je Skopje? Emšo povpre√®nega udeleŇĺenca Glasovih stati√®nih kolesarjenj se dobro spomni tega mesta.


Še to moram raz√®isiti, da ne bo zapletov. Glasovi kolesarji stati√®no kolesarimo in ne »spinamo«! Zakaj? Zato, ker je Spining zaš√®iteno ime in ga tisti brez licence ne smejo uporabljati. Ker pa športni center Vogu ima licenco Spininga pa lahko uporabljajo ta naziv. No, in 28. t.m. rekreacijski center Vogu v Besnici za nas Glasove kolesarje in seveda vse ostale, ki so Ňĺeljni stati√®nega kolesarjenja, organizira, pravi, pravcati Spining maraton, ki bo trajal cele in debele, tri ure! Tri ure bomo gonili pedala, švicali, se potili, in se ne bomo premaknili z mesta! Da nam ne bo dolg√®as bodo organizatorji ter vaditelji in inštruktorji poskrbeli z navijanjem dobre muzike in seveda motivacijskimi kriki s podesta. Mi, ki se tega udeleŇĺujemo vemo pribliŇĺno kako bo. Ne samo, da vemo pribliŇĺno temve√® smo prepri√®ani, da bo super. Naj razloŇĺim še tistim, ki še nikoli niste bili na takem maratonu ali spiningu ali stati√®nem kolesarjenju, kako to izgleda. Stati√®no kolesariti je zelo teŇĺko pol ure, kaj šele tri ure. Zakaj? Zato, ker je ferkvenca obra√®anja pedal veliko hitrejša kot ste vajeni na »navadnem« kolesu in zato, ker je to v prostoru, zaprtem prostoru, kjer ne piha ne v hrbet kaj šele v glavo, kot ste tega vajeni na kolesu, ki se premika. Tudi √®e odprem vsa okna telovadnice ne boste zaznali prepiha, ker enostavno prehitro obra√®ate pedala in imate teŇĺave s potenjem in visokim sr√®nim utripom. Najve√®ji sovraŇĺnik stati√®nega kolesarjenja je dolg√®as. Ampak, ne skrbite, tudi za to je poskrbljeno. Glasba, glasba, glasna, Ňĺivahna, temperamentna glasba vas bo spremljala cel maraton. In ne samo glasba. Inštruktor, vaditelj, tiran, hujska√®, poganjalec, trener ali kakorkoli ga kli√®ejo, sedi na kolesu, ki je obrnjen proti vam in stoji na podestu, ki je malce višje od vašega nivoja. Vsak podest je malce višje, kajne? No, in on skrbi za tempo in razbijanje dolg√®asa, √®e vam slu√®ajno Ňĺe glasba rata dolgo√®asna. Ponavadi vam skuša opisati navidezno kolesarsko traso, ki vsebuje vse: klance, spuste, ravnino, hitrost, po√®asnost in potem vas goni in goni. Ko re√®e, da greste v klanec boste obremnili vaše kolo in pedala bodo šla teŇĺje od nog. Ko bo ukazal, da greste po klancu navzdol boste kolo razbremenili in pedala bodo lovila vaše noge...


Na koncu boste zmagovalci! Garantiram vam. Še nikdar nih√®e ni bil slabe volje, ko je z vadbo kon√®al. Pridite in se preizkusite. Ni nujno trpeti ali uŇĺivati tri ure, lahko si boste rezervirali od petnajst minut do konca, do vseh treh ur. Jaz priporo√®am 45 minut za tiste, ki se boste prvi√® udeleŇĺili √®esa podobnega. Za moje slušatelje poganja√®e, ki pa se Ňĺe poigravajo s formo pa priporo√®am naj si rezervirajo dve uri! Zakaj? Da ob√®utijo, da je spining lahko tudi...zelo teŇĺak.


Torej vidimo se jutri, 28. marca ob 15h v rekreacijskem centru Vogu v Besnici. Vsi Glasovi kolesarji bomo tam!



 




PLANET ARMSTRONG (16.02.2009 - fausto)

spet na zaèetku

a



Je bil naslov šestih kratkih dokumentarnih oddaj na športnem programu in internetni strani Eurosporta. Prikazovali so Lancea Armstronga kot povratnika na kolesarsko sceno in obljubili, da bodo serijo dokumentarcev nadaljevali vso kolesarsko sezono. Njega, predvsem njega, podrobno, natan√®no, vestno, tako kot še nobenega športnika doslej.


Armstrong je svoj planet. Lo√®en od drugih, so dejali. In na ta planet je doslej kliknilo Ňĺe ve√® kot milijon njegovih privrŇĺencev.


KorajŇĺa velja ali nekje je treba (spet) za√®eti, je izjavil Lance Armstrong, ko se je odzval povabilu organizatorjev dirke po Avstraliji, imenovane Down Under. Po triinpolletni odsotnosti, sedenju in pitju piva, kot je sam priznal. Še danes ne ve dobro, kaj ga je pi√®ilo, da se je odlo√®il deliti zavest o raku na tak na√®in.


V Avstralijo je prišel teden pred dirko, v nedeljo zve√®er, ko je termometer na letališ√®u v Adelaidu kazal 41 stopinj. Prišel sem v osir, so bile njegove prve besede. Tukaj je vse vro√®e, še najbolj pa avstralski kolesarji, ki komaj √®akajo, da me spravijo iz zavetrja, je nadaljeval Lance, ki je bil videti bolje pripravljen, a vendar starejši kot po Touru leta 2005. Z bejzbolsko √®epico na glavi, v √®rni majici z obveznim napisom Livestrong, kavbojkah, supergah in nepogrešljivi rumeni zapestnici Livestrong je bil videti sproš√®en, vesel in zelo zadovoljen, da je spet med kolesarskimi navdušenci. Lance je kot filmska zvezda in ne samo kolesarska. V vseh teh letih je skrbel, da ni izginil iz tabloidov. Privoš√®il si je tudi ljubezenske afere v slogu popularnih hollywodskih zvezdnikov. Vprašanja novinarjev so se ve√®inoma vrtela okoli njegove fizi√®ne pripravljenosti. Lance se je spravil na trening prejšnjega oktobra. Ni trdil, da je vrhunsko pripravljen, vendar je menil, da bo konkuren√®en. Zmage ni imel v mislih, ker bi bilo to zelo arogantno in bi s tem podcenjeval konkurente, je dejal. Zadovoljstvo mu je za hip izginilo z obraza, ko so mu Italijani iz podjetja San Marco, ki izdeluje kolesarske sedeŇĺe, na katerih je Lance prejezdil vseh svojih sedem zmagoslavnih Tourov, fakturirali po normalni maloprodajni ceni. Nos se mu je povesil proti asfaltu, vendar ne za dolgo, ker ga je prijatelj spomnil, kako je on hrbet obrnil svojemu zvestemu opremljevalcu koles, japonskemu Shimanu. Lance je zdaj Sramov √®lovek in to v pravem pomenu besede, saj je v tega proizvajalca kolesarskih delov vloŇĺil nekaj milijonov dolarjev in tako postal eden od solastnikov. Zveza z Astano, kazahstanskim kolesarskim moštvom, za katero bo tekmoval, in proizvajalcem koles Trek in Srama ni naklju√®na. Potem ko bo Lance drugi√® kon√®al kariero, naj bi postal Sramov tehni√®ni svetovalec. Ampak o tem potem, ko bo kolo spet postavil v kot garaŇĺe.


Dirka po Avstraliji kot prvi odgovor na njegovo vprašanje, ali ni pretiraval z odlo√®itvijo, da se spet vrne na pedale, na trd sedeŇĺ, na tanke gumice in neskon√®ne asfaltne ceste, se je za√®ela z 51 kilometrov dolgim kriterijem Cancer Council Classic. Lance je dejal, da bo to super preizkus, ali še lahko hitro vrti pedale, saj je kriterijska dirka nekakšen festival hitrosti. Kot so skoraj vsi pri√®akovali, je Lance zdrŇĺal tempo najhitrejših kolesarjev ta hip. Vedeti je treba, da dirka po Avstraliji spada na koledar dirk Protour, kar pomeni, da spada med dirke najvišjega kakovostnega razreda. In √®e se spomnimo, da imajo tam spodaj malce druga√®e zasukane letne √®ase kakor Evropejci, potem lahko ugotovimo, da je pri njih zdaj poletje, kar pomeni, da imajo kolesarji s to dirko sam vrhunec sezone. Tudi Lance je znal povedati, da je spremljal avstralsko drŇĺavno prvenstvo, ki se je dogajalo dober teden pred dirko, in je videl, da bodo fantje hudi√®evo hitri na dirki tam spodaj.


Dirka po Avstraliji je razdeljena na šest etap in nobena ne doseŇĺe stopetdesetkilometrske razdalje in tudi ne nobenega klanca, ki bi po evropskih kolesarskih merilih spadal v prvo kategorijo. Za proge, ki potekajo po jugu Avstralije, je bila letos vro√®ina najhujši sovraŇĺnik. Dale√® od tega, da etape ne bi bile zahtevne. Podobne so Ňĺagi – skoraj nikjer ni ravnine, samo cesta gor in dol in gor in dol. Niti peklenska pripeka ni mogla prepre√®iti rekordnega števila gledalcev ob cestah, po katerih so dirkali oz. je dirkal Lance Armstrong. Njegov resen namen, da bo dirko kon√®al na spodobnem mestu za povratnika, je bil opazen Ňĺe po prvi etapi od Norwooda do Mawson Lakesa. V cilj je prišel v glavnini in ni zaostal niti sekunde. Seveda je bil v cilju pomembnejša tar√®a novinarjev in oboŇĺevalcev kakor zmagovalec etape Andre Greipel, Nemec, ki je nadaljeval tam, kjer je lani kon√®al, pri zmagi. Lance je vidno utrujen, a vseeno zadovoljen poskušal pojasniti novinarjem, da je zmagovalec Greipel in si zasluŇĺi ve√®jo pozornost kakor on. Priznal je, da je vse teŇĺe, kot je pri√®akoval. Njegov boj za zavetrje, za krpanje lukenj v pelotonu, pomo√® kolegom iz moštva, vse ga je iz√®rpalo bolj, kot je pri√®akoval. In šele za√®elo se je, je potoŇĺil, vendar mu je takoj zatem obraz spet prekrilo zadovoljstvo. Saj je bil, kot je sam dejal, spet v igri, spet na sedeŇĺu, spet vpet v pedale.


»Vse je druga√®e, kot je bilo. Zdaj dirkam zaradi veselja do dirkanja, druga√®nega veselja kot takrat, ko sem bil za to pla√®an. V ekipo so me sprejeli, ne da bi mi pla√®ali en sam dolar za moje po√®etje, in to mi daje ob√®utek ve√®je svobode. Ne dirkam zaradi denarja, dirkam zaradi uŇĺitka. Dirkal bom zato, da bom kolesaril po vsem svetu in tako ljudi opozarjal, da so med nami borci, ki se borijo proti raku, da moramo v boju z njim kon√®no zmagati,« je pripovedoval novinarjem. Naslednji dan je zmago slavil doma√®in Allan Davis (Quick step) ki mu je po enajstih poskusih, kar pomeni, da ni manjkal na nobeni dirki po Avstraliji, kon√®no uspelo. Po drugi etapi vodstva v skupnem seštevku in majice vodilnega ni ve√® slekel vse do konca dirke. Lance je zaostal 13 sekund. Tretja etapa je Ňĺe razpolovila peloton. Lance je ostal v prvi polovici, spet brez zaostanka. Za√®elo se je spet šušljanje o nemogo√®em. Po treh letih in pol sledi najhitrejšim. Kot da bi ne manjkal toliko √®asa. Je res za√®el trenirati šele lanskega oktobra? V √®etrti in peti etapi je zmagal doma√®i ljubljenec Davis in tako samo še potrdil, da je prvi favorit za kon√®no zmago. Zadnja etapa je bila le 90 kilometrov dolga in se je bolj revijalno vozila po ulicah Adelaide. Lance je zdrŇĺal vso dirko. Kot je sam izjavil, je bilo teŇĺko, teŇĺe, kot je pri√®akoval, zato bo svoj dirkalni koledar do konca leta s trenerjem še enkrat prou√®il. »Vro√®ina, prevelika hitrost ali to, da enostavno moram na vsaki dirki dati vse od sebe, ne vem, kaj me je tako izmu√®ilo. Dejstvo je, da bo to ena mojih najdaljših in najteŇĺjih sezon v Ňĺivljenju,« je vidno utrujen dal izjavo na tiskovni konferenci. Dirko je kon√®al na 29. mestu s samo 49 sekundami zaostanka. Iz Astaninega moštva je bil boljši le Španec Jesus Hernandez na 28. mestu z enakim zaostankom. George Hincapie (Team Columbia), Lanceov pomo√®nik na vseh sedmih zmagovalnih Tourih, je povedal, da je zaradi radovednosti ves √®as nadzoroval in opazoval starega prijatelja Lancea. »Iz etape v etapo me je bolj presene√®al. Kot da ne bi bil odsoten vsa ta leta. Kaj vse se je spremenilo v kolesarstvu v teh treh letih, a on je bil videti tak kot takrat, ko smo vsi vedeli, da je nepremagljiv. Ko sem ga pogledal v o√®i, sem spet videl tisti znani pogled, pogled neverjetne bojevitosti, poguma. Pogled k zmagi. V nekem trenutku me je postalo strah. √ąlovek je zmagal na sedmih Tourih, a njegov pogled, ko je šlo najhitreje in ko je bilo najteŇĺe, je bil tak, kot da Ňĺeli spet zmagovati,« je bil spoštljiv Hincapie. Lance ga je poslušal in ga po teh stavkih poskušal pomiriti. »Govoriti o zmagah v tem trenutku ni okusno. Utrujen sem, izmu√®en in šele po po√®itku bom sporo√®il, ali razmišljam o zmagi,« je skozi smeh razloŇĺil svoje stanje Lance s planeta Armstrong. ■









ZGODOVINA SPECIALKE (26.01.2009 - fausto)

od zaèetka do danes

a

Sprehod skozi zgodovino specialke smo ustvarjali skupaj z angleškimi ljubitelji kolesarstva. Prek interneta smo si podajali podatke za katere trdimo, da so verodostojni. Vodilo nam je bila dirka po Franciji, ki je znana tudi po tem, da se na njej pokaŇĺejo vsi tehnološki napredki podjetij, ki so kakorkoli povezani s proizvodnjo kolesarske opreme. Tour je vsako leto tehnološki sejem za leto vnaprej. Hkrati s tem pregledom zgodovine specialke, opreme s katero je sestavljena in nekaj nepogrešljivimi dogodki ter enim podatkom za ljubitelje gorskega kolesarstva, pozivamo vse poznavalce specialk in kolesarskega športa, da se nam s svojim znanjem pridruŇĺijo k pisanju zgodovine razvoja.


1903 Prvi Tour de France Рspecialke nimajo prestav in tehtajo veè kot 18 kg


1904 Najve√®ji poudarek na kolesih so debele pnevmatike in »udobna« geometrija okvirja-ceste so bile v obupnem stanju


1905 Zlomi okvirjev, vilic,padci in defekti so vsakdanja stvar ampak dirkaèem pri okvarah ne dovolijo pomoèi


1906 Prestavno razmerje je bilo 42x21 ali 42x22 odvisno od stanja cest


1907 Prvi√® se za√®nejo uporabljati paš√®ki na pedalih in kolesa tehtajo 14-15 kg


1908 Na Touru se še vedno vozi brez prestav in s kolesi, ki so last organizatorja dirke.


1909 Tekmovalci ponovno lahko na Touru vozijo s svojimi kolesi, vendar morajo podpisati, da ne bodo goljufali in menjali koles


1910 Prvi »pramenjalnik« se imenuje Velocio


1911 Na zadnjih obro√®ih imajo na obeh straneh po en zobnik za laŇĺje premagovanje strmin (enega ve√®jega in manjšega)


1912 Na Touru ne dovolijo koles s prostim tekom; potem spet odobrijo vendar ne pred 1913


1913 Eugene Christophe si je na spustu s Tourmaleta s pomoèjo gledalca popravljal vilice na kolesu-zato je dobil èasovni pribitek


1914 Izdelane so zavore, ki delujejo s potegom pletenice-tako kot danes vendar jih na dirkah še ne uporabljajo


1915 Pojavijo se »Bastide« okvirji-revolucionarno za tisti √®as-tehnlogija s katero še danes proizvajajao jeklene okvirje


1916 1. svetovna vojna


1917 1. svetovna vojna


1918 Sapim zaène izdelovati nerjaveèe napere


1919 Rumena majica prviè predstavljena na dirki po Franciji


1920 Denman zmaga Paris-Roubaix s specialko brez prestav in samo s prvo zavoro


1921 Shimano naredi svoj prvi »prosti tek« imenovan 3.3.3.


1922 Usnjeni sedeŇĺ Brooks B17 postane nepogrešljiv med tekmovalci


1923 Prviè je dovoljena tehnièna pomoè kolesarjem


1924 Tulio Campagnolo je med Tourom izumil hitre zapenjalce


1925 Rezervne pnevmatike še vedno vozijo s sabo vendar jim je ob menjavi dovoljena pomo√® (ni√® kaj lahko opravilo)


1926 Prve aluminijaste obroèe je naredil Mavic


1927 Italijanska firma Fiamme nadgradi Mavicove aluminijaste obroèe


1928 Nicholas Franz kon√®a zadnjo etapo Toura z Ňĺenskim kolesom »za na trŇĺnico« (njegov je med dirko razpadel); v skupnem seštevku je na koncu imel 50 min.prednosti


1929 Tekmovalcem se zopet ne dovoli tehnièna pomoè na dirkah


1930 Campagnolo patentira hitre zapenjalce


1931 Profesionalci zaènejo dirkati z aluminijastimi obroèi


1932 Desgrange prepove aluminijaste obroèe na Touru.


1933 Sylvere Maes je zmagal Tour z obliko krmila, ki je še danes zna√®ilna za specialke.


1934 Antonin Magne je zmagal Tour z aluminijastimi obroèi prebarvanimi v barvi lesa.


1935 Reynolds iznajde cevi 531 – specialke z Reynolds cevmi so zmagale 27 Tourov


1936 Columbus naredi prve cevi za izdelavo koles,kolesa z njihovimi cevmi zmagajo veèino Tourov do danes


1937 Na Touru prvi√® uporabijo menjalnike, pred tem so bili mnenja, da je menjalnik samo za rekrativce in Ňĺenske


1938 Simplex predstavi svoj prvi menjalnik. Stronglight napravi prvi veriŇĺnik z 49.zobmi


1939 2.svetovna vojna


1945 Paul Maye zmaga Paris-Roubaix z zadnjim menjalnikom Simplex, ki postane standard med tekmovalci


1946 Pojavi se Imbus klju√®, nepogrešljivo orodje v kolesarstvu


1947 TA naredi prvi aluminjasti zobnik, GB zaène izdelovati aluminijaste zavore


1948 Gino Bartali zmaga Tour s Campagnolo Cambio Corsa »pali√®nim« menjalnikom


1949 Campagnolo naredi njihov prvi manjalnik, ki deluje s pomoèjo pletenice.


1950 Coppi zmaga Paris-Roubaix z Cambio Corso paliènim menjalnikom vendar ga potem ne uporabi nikoli veè


1951 Van Est, favorit za zmago na Touru pade v globok prepad iz katerega se reši tako, da poveŇĺe tri tubularje.


1952 Coppi zmaga Giro in Tour s Campagnolo Gran Sport opremo


1953 Predstavljeni sta prestavni roèici Campagnolo (danes jih vidimo samo na kronometer kolesih)


1954 Kantilever zavore prevzamejo z mestnih koles in postanejo priljubljene, ker se kolesar lahko konèno varno ustavi


1955 Brooks doseŇĺe rekordno prodajo 55.000 sedeŇĺev na teden


1956 Shimano naredi svoj prvi menjalnik


1957 Nencini zmaga Giro na enem od prvih roèno narejenih okvirjev Ernesta Colnaga


1958 Campagnolo naredi prvi aluminijasti sprednji veriŇĺnik s petimi vijaki (kot ih imajo še danes)


1959 Likra (Lycra) je iznajdena


1960 Prvi√® uporabijo Alfredo Binda paš√®ke na pedalih, prvi, ki so se zapeli z enim potegom navzgor


1961 Campagnolo iznajde nizko tla√®ni magnezijev odlitek in za√®ne izdelovati platiš√®a za italijanske športne avtomobile


1962 Cinelli naredi Unicantor, prvi sinteti√®ni sedeŇĺ in postane resna konkurenca Brooksu


1963 Mafac izdela zavorne èeljusti s sredinskim potegom, konèno lahko kolesarji veè ali manj varno zavirajo, kar je eden veèjih napredkov


1964 Cinelli predstavi popolnoma aluminijsto krmilo v veè oblikah


1965 Tommy Simpson postane svetovni prvak s Peugeot 531 PX10, ki postane najbolj zaŇĺeljena specialka


1966 Odli√®na popolnoma jeklena specialka PX10 zdaj tehta »Ňĺe« manj od 10 kg


1967 Campagnolo napravi Nuovo Record menjalnika , ki postaneta nepogrešljiva med profesionalci


1968 Campagnolo naredi prvo kompletno Record opremo za specialke


1969 Suntour naredi prvo kasetno »sredino« in stopenjski menjalnik


1970 Benotto naredi prvi trak za povijanje krmila iz celofana


1971 Cinelli naredi prva pedala brez košaric in paš√®kov, odpenjanje je bilo dokaj zamudno


1972 Campagnolo predstavi Super Record opremo za cesto in velodrom


1973 Mavicova rumena spremljevalna vozila se prviè pojavijo na profi dirkah


1974 Pojavi se Shimano Dura Ace grupa


1975 Gary Klein zvari in toplotno obdela aluminijasti okvir specialke. Alan karbonski okvirji se pojavijo prviè


1976 Reynolds iznajde 753 – super tanke in lahke jeklene cevi


1977 Joe Breeze napravi prva gorska kolesa


1978 Specialized Turbo prvi naredi »poltabular« za specialko - Ňĺalostno leto


1979 Spredaj niŇĺja kolesa za kronometer prai uporabi nemška reprezentanca


1980 Modolo predstavi zavorni roèici s skritimi pletenicami


1981 Otvoritev nove velikanske tovarne Campagnolo v Vicenzi


1982 Disk obro√®i prvi√® dostopna kolesarskim moštvom; Avocet testira prvi elektronski kolesarski ra√®unalnik (števec)


1983 Look pedala so Ňĺe v prodaji; Umrl je Tulio Campagnolo


1984 Mavic naredi famozne temno sive obroènike SSC,katerih maneken je Sean Kelly


1985 Shimano naredi Dura Ace 6 redni SIS, stopenjski menjalnik; Oakley o√®ala prvi√® videna v »pelotonu«


1986 Merlin titanium in Kestler carbon naredita prva okvirja. Modolo predstavi revolucionarno »anatomic« krmilo


1987 Campagnolo preneha proizvajati Super Record grupo – zelo Ňĺalostno leto


1988 Aero √®elade so se med kolesarji »prijele«


1989 »Triatlon nastavke« na krmilu prvi za√®ne pri cestnem kolesarstvu uporabljati Greg Lemond


1990 Shimano STI zavorno-prestavne roèice so lansirane na trg


1991 Campagnolo Ergopower 8-redni, zavorno-prestavne ro√®ice so Ňĺe v prodaji


1992 Chris Boardman postane olimpijski prvak s specialko Lotus superbike; Trek zaène izdelovati OCLV koncept okvirjev


1993 Mavic lansira Zap – elektronsko delujo√®i menjalnik – stvar je delovala dokler ni deŇĺevalo


1994 Chris Boardman preseŇĺe svetovni rekord na 1.uro Graemea Obreea, ki ga je postavil s kolesom narejenim tudi iz delov pralnega stroja.


1995 Cane Creek iznajde »Aheadset«


1996 Mavic (in nekaj ostalih firem) naredi »kompletni« set obro√®ev – Helium in Shamal sta najpopularnejši.


1997 Campagnolo Ergopower z 9-rednim zobnikom zagleda luè sveta.


1998 UCI omeji dizajne specialk; med drugim ne dovoli »podaljškov, rogov« na sredini balance za cestne dirke.


1999 Lance armstrong zmaga svoj prvi Tour, ki je tudi prva Shimanova zmaga na Touru.


2000 Campagnolo naredi prvo grupo z 10. rednim zobnikom Carbon Ergo Power Group


2001 Colnago naredi svoj prvi okvir (C40), ki je v celoti iz karbona


2002 Campagnolo testira elektonsko opremo in njihova triple grupa omogoèa 30 prestav na specialki.


2003 Dura Ace 10-redna gupa je narejena


2004 Karbonmanija je zajela prav vse proizvajalece koles


2005 Primerek Coppijevega in Bartalijevega Cambio Corsa menjalnika na Ebayu Ňĺe presega ceno 1000. evrov.


2006 Shimano menjalniki delujejo Ňĺe elektronsko.


2007 Specialke pod dovoljeno teŇĺo, ki jo dolo√®a UCI (6,8kg) za tekmovanja se delajo Ňĺe v serijski proizvodnji. Z elektronskimi menjalniki Campagnolo in Shimano dirkajo na svetovnem prvenstvu.



 




OZIMNICA (13.11.2008 - FAUSTO)

predboŇĺi√®na tura

a

Ob takem datumu na koledarju se ni√® kaj ne po√®utim kolesarja. Kmalu bom odtrgal predzadnji par jošk s stene in ostal bo le še december.
December 2008..
Ko bo minil še on...ga nikoli ne bo ve√® nazaj.
Hvala bogu.
Ob koncu koledarja vse ve√®krat slišim, da gre, baje, vsako leto hitreje mimo nas. Da √®as Te√®e Mimo Nas...in je zato bolje, da mi te√®emo.
"Te√®em, da ne bi Ňĺivljenje teklo mimo mene." je izjavil Urban. √ąe bolje pomislim so se do letos spomnili na tavŇĺente na√®inov, da nam √®as hitreje mine...in niti enega ne, kako ga zaustaviti.
Moje mnenje je, da niti ni treba veè delati na tem, ker trenutno so taki, èasi, da je bolje, da èim hitreje minejo. Tisti, kateri pa ste mnenja, da gre vse skupaj prehitro mimo vas pojdite za nekaj let na Dob med tipe, ki najveèkrat pogledajo na uro in koledar.
In kaj vse so se spomnili, da kolesarju zima hitro mine?
Berem kolesarski forum, Rado iš√®e fitnes...nekdo kupuje tekaške smu√®ke, nekdo tekaške copate...en iš√®e pripadajo√®e kopalke za zimski bazen...


Seveda mi na misel ne pride, da bi še pozimi migal druga√®e kot pa s kolesom.
Ampak to je moj problem.
Kot je bil tudi moj problem, da sem se udeleŇĺil prireditve katere naslov sem pozabil bil pa je nekako v smislu naslova s katerim sem naslovil tole kolumno. Namen sre√®anja je bil predstaviti nekaj aktivnosti, katerih se kolesar lahko udeleŇĺi, da spomladi ne bo iskal izgovore.«Le ozimnico pripravi in boš laŇĺje do√®akal pomlad.«
Ampak, govora slavnostnega ni bilo, vodi√®a po dogodku tudi ne, tako, da so bile teme spet tiste, ki se ob takem številu kolesarjev na kupu venomer ponavljajo...
 
Precej kolesarjev v zelo tesnem lokalu na samem koncu mesta. Povabilo sem dobil zgolj zaradi tega, ker sem slu√®ajno na kolesarskem forumu objavil, da sem organiziral klub Ljubiteljev Starih Specialk. √ąe tega ne bi objavil...bi tudi letos manjkal, √®eprv sem mnenja, da bi vsako leto moral dobiti vsaj ustno vabilo.
Skratka...
Lokal tesen poln kolesarskih navdušencev. Nekaj grupacij sem prepoznal Ňĺe po samem naro√®ilu prvega piva prekrasni kelnerci z joškami. Nisem vedel kateri grupi naj se pridruŇĺim za za√®etek. Najbolj me je mikala tista za katere √®lane vem, da bicikel uporabljajo samo za transport telesa od to√®ke A do to√®ke B...in to samo v primeru, da imajo avto na servisu. Zakaj so tu, vem, ker radi zbadajo tiste, ki imajo draŇĺje kolo v garaŇĺi kot pa oni avto na servisu. In se jim nisem pridruŇĺil, ker bodo takoj udarili po meni z vprašanji, √®e sem res dal za zadnji menjalnik 700 evrov in kako je mogo√®e, da komercialista tako nategne navaden trgovec?
Druga grupa mi tudi ni simpati√®na bila. Zbrani so bili tisti, ki se ukvarjajo s Spiritualno Horoskopskim Kolesarstvom...zaradi laŇĺjega bivanja. Ve√®ina od njih je Ňĺe prekolesarila celo Avstralijo in Novo Zelandijo, niso pa nikoli bili s kolesom v Jelendolu. Glavni Kolesarko Horoskopski Spiritualist iz Kranja se je nekega dne vrnil iz popotovanja s kolesom po Indiji in ob predavanju v kino centru na eno vprašanje odgovoril, da niti v Indiji ne najdeš takih Kmetov Od Ljudi kot jih najdeš npr; pri nas od Tenetiš do TrŇĺi√®a. S tem je mislil povedat, da tam doli niso tako Zagovedani, ko vidijo √®loveka na biciklu kot so v omenjenem kranjskem obm√®ju. Seveda ga nisem dobro razumel kaj je hotel povedat, ker ne vem to√®no kje je ve√® ljudi, ki so Ňĺivljenjsko odvisni od kolesa...v Tenetišah al v Indiji...
Torej...ta grupacija bi pomojem pustila bicikel na cedilu prvi√®, ko bi imela ve√® kot za en √įoijnt denarja v Ňĺepu.
Torej...sem se jih izogibal.
Ob drugem pivu se mi je pridruŇĺil Pavle, katerega na prvi pogled nisem prepoznal. Nisem ga niti na drugi pogled...in ko sem pogledal kelnerco in kozarec piva v roki, sem bil skoraj prepri√®an, da si je sposodila kak prašek od tistih, katere bom omenil kot √ąetrto Grupo.
»A me ne poznaš? Ja,ja...mal sem shujšal...zdej grem na Šmarjetno 8:05...stari, ti povem letim k raketa!!«
Pavle? Dve leti nazaj komaj preŇĺivel cirozo jeter in dal Ňĺe devete kavbojke šivat po meri. Tretja Ňĺena mu je ušla z moŇĺem njegove druge Ňĺene...se mi zdi. Bicikel ga je izvlekel iz ŇĹivljenjskega Jaška. Suh, da √®lovek pomisli na Tibet, Sojo...al bog ne daj na napotnico za Onkologijo.
»A sem suh,a? Fit, stari,a? Prvo leto iz 115 kg na 85kg...in v dveh letih, evo, krasnih 70 pri 185 višine,a, in 43 letih,a? Letos, 13.200 s specialko in 2.500 z gorcem, a? Ti re√®em Šmarjetna 8:05«
»Svaka √®ast, stari, zdej sem te pa prepoznal. Bravo! Mam pa idejo, kako boš izgledal še bolj suh?« sem ga pobaral.
»Ti si strokovnjak, hitro mi povej, zelo rad bi prišel na 65 kg...bi bil lahek na klancu kt kurba iz Minhna,a? Povej?«
»V Ňĺep daj mojo denarnico pa boš zgledal √®isto suh.«
Lopnil sem Pavleta po suhi klju√®nici...zareŇĺal se je tudi on vendar veliko kisleje kot se je znal, ko je imel 115 kg na sebi.
Nekaj sva spila skupaj potem pa se je Pavle pridruŇĺil Zelolahki Grupi. Ta mi tudi ni vše√® mi je pa zanimiva, ker so vsaj v Cestnem Trendu.
»95 gramske zavorne √®eljusti so samo za na kronometer bicikel...ne boš me prepri√®al, da se z njimi lahko dvakrat spustiš s Šmarjetne...to pa ne. Zavorne √®eljusti morajo imeti vsaj 195 gramov, seveda skupaj s √®evelj√®ki.«
Popraskal sem se ob slišanem v predelu uhlja in √®eljusti v upanju, da se bom laŇĺje spomnu kolk tehtajo moje zavorne √®eljusti? Nisem se spomnil in ne vem, √®e v katalogu bicikla sploh piše.
»A si dobil potlej tiste 9 gramske Botlkej√įe? Matr a veš, da je vun prišo 55 gramski sedeŇĺ...stane pa samo 300 evrov,a? Moja sedeŇĺna opora je sam še za staro Ňĺelezo...njenih 180 gramov na borih 340 mm pri 27,2 mm je √®ist preve√®. Moram pridet pod 150 gramov, moram. Nisem vam pravil, da sem nabavil zapenjalce tako sr√®kane, da tehtajo 38 gramov.Škandal, a veste, da šraub za fajfo tehta 8 gramov...v trenutku sem nabavil Titanium 2,5 grama«
In vsi ga poslušajo in si grizejo nohte.
Groza. En tip se je vmešal v debato s seveda preteŇĺkim vprašanjem, ko pa jim je zaupal, da njegova specialka tehta gromozanskih 7,2 kg je v istem momentu s hitro dobljenim vzdevkom: Strugar, izpadel iz debate. Smehljaje so se pogledali in si verjetno mislili, da je tak bicikel verjetno precej dober za tiste k majo avto na servisu. Pili so Zalo in venomer omenjali Lahkoto. En med nimi je celo kadil!? Seveda Marlboro Lights.
Skratka...
Med tem, ko sem hotel naro√®iti še eno pivo me prestreŇĺe Jakob iz √ąetrte Grupe...Rekrativci Dirka√®i...Reaktivci... Najljubša grupa, kar jih lahko sre√®aš. Bog se me smili. Mislim, da je en padel v nezavest, ker se je v prostoru kadilo. Bolje re√®eno sva kadila samo dva...ampak stopnja onesnaŇĺenosti zraka se nikakor ni ujemala s stopnjo kosmi√®ev v njegovem Ňĺelodcu in utrujenostjo pod konfekcijo...pardon pod trenerko. Dirka√®i imajo krvave o√®i in pozimi pijejo celo pivo...jasno, da temno pivo, ker flavonoidi prepre√®ujejo krvne strdke. In krvnih strdkov se boji vsak Pošten Reaktivec, a ne!? Pridejo samo zato, da dobijo plan dirk za naslednje leto. Nestrpni so bili videti in zgledali so  kot bi s polnim mehurjem √®ekali na avtobus. Potem sem zvedel, da √®akajo Gospoda S Kov√®kom...ki jim bo prinesel Sre√®o v letu 2009. Ne vem a je prišel kasneje ali ni...slišal pa sem, da so ga policisti na Bregani spustili...le v marico.


Danes bo prišlo do pretepa.
Na teveju nad kelner√®inimi joškami je kazalo Armstronga z novo √®elado in Ňĺeljami po dirkanju. Zelolahki ne tekmujejo, ker se jim zdi škoda bicikla. Reaktivci, bi imeli zelo radi lahko kolo ampak nimajo denarja, ker ga precej zapravijo za Zdravo Prehrano in prevoz na dirke. Horoskopsko Spiritualna Grupa nikakor ne more dojeti, da se nekdo materialisti√®no obremenjuje s kolesom, ki je itak najcenejše prevozno sredstvo. Tisti, ki imajo avto trenutno na srevisu pa...se zelo radi tepejo.
Kdo bo koga?
Zakuham, ko emenim KZS!
Pomešam, ko omenim Maraton Franja!
Posolim, ko omenim, da sem videl bicikel, ki je imel neto kolesarsko teŇĺo 3.6 kg in se z njim da peljat na Šmarjetno gor in dol!
Spet pomešam, ko omenim, da so rekreativne dirke postale Medicinski √ąudeŇĺi!
In poporam, ko omenim, da vsi mislimo, da so tisti, ki izjavljajo, da je kolo namenjeno samo transportu od toèke A do toèke B...prikriti pedri!
Kelnerca zavpije: »STOOOOOP!«
In prepreèi incident.
Vedel sem, da se ne bi smel udeleŇĺiti Sre√®anja.
Sem pa po svoje uŇĺival.
13. in vsi, ki so tiš√®ali svoja mnenja v tistem lokalu se spomnijo tega dne kot najlepšega v letu...v tistih √®asih, ko so bile zajle nad balanco...
Ni bilo mulcev, ki bi bili rojeni v teh Hitrih √ąasih.
Zato verjetno ni prišlo do pretepa. Nekje pod stropom je zastajal odgovor na vprašanje zakaj pozimi komaj √®akamo na pomlad?
Odgovor je preprost...
Zaradi bicikla.
Kakršnegakoli Ňĺe...za kakršenkoli namen...samo,da sem na njem...
In kaj spraviti v Ozimnico, da bom pomlad doèakal, ne vem...
Ali pa vem?
Po√®ivaje bom po√®akal na PredboŇĺi√®no Turo...potem pa po√®akal, da sneg skopni...
√ąloveku pa√® brez bicikla ni nujno migati.





BIK IZ TEXASA (06.11.2008 - Fausto)

Kaj pomeni vrnitev Lancea Armstronga?

a

Z ameriškimi kolesarji sem se sre√®eval Ňĺe v osemdesetih letih. Na eni izmed pripravljalnih dirk za svetovno mladinsko prvenstvo v Moskvi,  smo skupaj z njimi bivali v istem hotelu v  Avstrijskem Linzu. Jugoslovanska znana sproš√®enost in smisel za humor se ni mogla primerjati z ameriško. Medtem, ko smo mi Ňĺe resno dirkali in zmagovali ter tako pilili formo za svetovno prvenstvo je eden izmed njih imel na specialki montiran prtljaŇĺnik in na prtljaŇĺniku priveznega plišastega medveda pando. Ko so to videli strogi avstrijski sodniki so pobesneli. Ne spomnim se ali je to bil George Hincapie ali Boby Julich. Spomnim se, da so se mladci zavedali, da se ne morejo primerjati z evropskimi kolesarji zato so vse skupaj jemali kot izlet po Evropi, ki se bo kon√®al z nastopom v Moskvi.
Po ve√®erji smo sedeli v predverju hotela skupaj z Ameri√®ani in še nekaterimi Nizozemskimi kolesarji. Kmalu je pogovor nanesel na bliŇĺajo√®e svetovno prvenstvo in visoki, suhljati  George je rekel:«Boste videli, ko mi spustimo našega bika iz Teksasa na štart!« Potem se je skupaj z ostalimi iz svoje ekipe zareŇĺal in hitel razlagati, da je doma ostal debelinko Edward, ki raztura v triatlonu in ki dirka tako kot, da bi spustil bika √®ez Pamplonske ulice. Mi nismo vedeli o kom govori vendar nismo hoteli biti nevljudni z vpršanjem:«Mar ne dirkajo vsi Ameri√®ani tako?«
Navijati za ameriške kolesarje je v√®asih pomenilo, da nimate pojma kolesarstvu. V tistih √®asih so Ameri√®ani veljali za samorastnike brez osnovne kolesarske šole, bili so dale√® od organiziranosti v mlajših kategorijah. O takih pogojih kot smo jih imeli mi so lahko samo sanjali in kar niso mogli verjeti, da pri nas dobi vsakdo specialko kdor se vpiše v kolesarski klub in da imamo na razpolago trenerja vsak dan – zastonj! Ampak meni so bili vedno vše√®.Eric Heiden, Greg Lemond, Andrew Hempsten, vsi so tako kot kasneje Lance, spektakularno pisali kolesarsko zgodovino.
Na svetovnem prvenstvu v Moskvi se nismo videli, ker se je zakuhala Jugoslovanska kolesarska »√®orba« in smo ostali doma.
Debelinka Edwarda smo spoznali Ňĺe dobro leto kasneje, ko je na »Pamplonski« na√®in zmagal eno najteŇĺjih amaterskih spomladanskih dirk v Italiji – Settimana Bergamasca (zdaj dirka po Lombardiji). »Fat Eddy«, je postal Mellow Johnny, kasneje znan kot The Boss ali Lance Armstrong.
Meni je bil vše√® zato, ker je bil Ameri√®an in oni so vsega zmoŇĺni, in ker sem imel »samorastniške« športnike vedno rad. Oprostil sem jim tudi to, da na kolesu jahajo kot na konju, da nimajo pojma o kolesarskem bontonu, kolesarski zgodovini, da ne spoštujejo kolegov in da jim je pomembna samo zmaga in ni√® drugega. Ko je leta 1993, bik iz Teksasa postal eden najmlajših svetovnih prvakov med profesionalci sem bil med kolesarskimi privrŇĺenci  njegov bolj osamljeni navija√®. Kasneje, ko je zbolel z rakom so ga na hitro vsi pozabili in ko se je vrnil spet nazaj na kolo so se smu spet posmehovali in ga takrat celo za√®eli, zaradi odstranitve rakastega testisa, klicati Vol iz Teksasa. Šele po njegovi prvi napisani avtobiografski knjigi je bilo ljudem jasno kakšno bolezen in kak pekel je preŇĺivljal preden se je zopet lahko vsedel na kolo. Ampak takrat je Ňĺe zmagal svoj prvi Tour in takrat so ga imeli radi Ňĺe prav vsi privrŇĺenci športa na svetu.
Lancea kot dirka√®a niso kolesarji nikoli marali. Ne zato, ker jih ni spoštoval niti ne zato, ker jih je premagoval ampak zgolj zaradi tega, ker kot bivši tiratlonec ni spadal med specialkarje. Kolesarji še dodobra niso pozabili Heidenovo poigravanje, ko je po svoji drsalni karieri za√®el zmagovati tudi na kolesarskih dirkah. ŇĹe se je pojavil triatlonec, to je tisti, ki je še leto prej kolesaril v »nedr√®ku«, zdaj pa je zmagal na dirki po Lombardiji! Višek predrznosti. Enako se je v devetdesetih letih godilo tistim kolesarjem, ki so iz gorskega kolesarstva presedlali v cestnega. Danes je vse to smešno. Lance je potem za√®el Ňĺaliti še kralja vseh kolesarskih dirk. Kot serijski zmagovalec na slovitem Touru je šel √®ez vse meje dobrega okusa Ňĺe s peto zaporedno zmago. Ko je zmagal šesti√® si je nakopal ve√® sovraŇĺnikov kot pa navija√®ev. Ko je zmagal sedmi√® so ga obsojali kot najve√®jega goljufivca v zgodovini športa. Takrat je Lance pokazal svoj pravi obraz, tisti brez maske. Storil je to, kar ne bi storil nih√®e, ki ljubi šport, ki spoštuje kolesarstvo. Storil je svojo najve√®jo napako v športnem Ňĺivljenju. Kolo je obesil na klin po zmagi na Tour de Franceu. S tem je pokazal fige tudi tistim, ki resni√®no vzljubili v njegovi 14 letni profesionalni karieri. Po kon√®anem Touru leta 2005 na tiskovni konferenci, so bile njegove besede slede√®e:«Lepo je kon√®ati kariero, ko si najboljši. Kot športnik sem vedno hotel oditi takrat, ko sem na vrhu. Absolutno ni√® ne bom obŇĺaloval. Imel sem neverjetno kariero. Dano mi je bilo, da sem 14 let Ňĺivel od kolesarjenja, da sem bil zato tudi dobro pla√®an...res ni razloga, da bi nadaljeval. Tekmovanj ne rabim ve√®. √ąas je za nove obraze...ni√® ne obŇĺalujem.« In tako pustil navija√®e na cedilu. In tako so ga za√®eli navija√®i spoštovati še bolj. Njegova karuzma je bila tako mo√®na, da smo mu oprostili tudi to. Pri 33. letih in desetih meseceih se je poslovil kot √®etrti najstarejši zmagovalec Toura. Odšel je za zmeraj, napravil je prostor novim bikcem in novim boss-om. In vendar je postal legenda kot je v kolesarstvu pred tem še ni bilo! Lance Armstrong postal eden najspoštljivejših športnikov vseh √®asov. Postal je brezmadeŇĺni zmagovalec.
V treh letih se je kolesarstvo spremenilo. Lance se tega zaveda ampak Ňĺelja po izpolnitivi zastavljenega cilja je spet ve√®ja od razuma. Lance je vedno imel nemogo√® cilj pred sabo in tega je vajen dosegati. Njegove besede so zdaj spet tako smešne kot so bile na za√®etku njegove kariere. Obnaša se tako kot bi ne vedel kaj se v kolesarstvu dogaja, za kaj gre in do kam je kolesarstvo prišlo. Spet drugi pravijo, da se dela norca iz vseh. Njegove izjave so spet dobile vsebino tistega Bika iz Teksasa. Izjavil je, da je navdih za ponovno dirkanje dobil na »malce √®udnem«, gorsko kolesarskem maratonu v Ameriki. Ta dirka je zopet pognala njegov motor! Pravi, da se zdaj po√®uti tako kot neko√®. Primerja se z 41-letno mamico plavalko Daro Torres in 38 letno Romunko, ki je dobila Ňĺenski maraton v Pekingu. Opozarja, da ima s hrbtom ve√® teŇĺav kot v√®asih in da tako kot ve√®ina 37. letnikov iz postelje vstaja po√®asneje...Lance si Ňĺeli na Giro, ki bi ga Ňĺe v svoji prvi sezoni kot povratnik rad odkolesaril le kot dober trening za francoski Tour. Rad bi še osmi√® Tour kon√®al v rumeni majici. Rad bi se dokazal še na nekaterih drugih dirkah, ki jih je v »prejšnji« karieri zanemarjal. Vse te kontravezrne izjave so samo mašilo tistim, ki v njegovem povratku vidijo le Ňĺeljo po osmi zmagi na Touru.
Vse izjave in njegovo slovo iz leta 2005 je pozabljeno in Lance se zaveda, da je za√®el jesti zare√®eni kruh. Lance se vra√®a skozi »najdraŇĺja« vrata v njegovi karieri. Zasidral se bo ob starem prijatelju s katerim sta skrojila vseh sedem zmag na francoski pentlji, v ekipi, ki je najzanimivejša zanj in za katero se še ne ve ali bo sploh povabljena na Tour 2009. Astana je sponzorirana s Kazahstanskim denarjem. Lance bo skupaj s sabo prinesel še ameriške dolarje, katerih vonj bo sigurno mamljiv za organizatorje Toura, so samo ugibanja in Ňĺelje navija√®ev.
Sploh ne gre samo za kolo
Po vsemu temu je edina resnica, da se Lance ne vra√®a na kolo zaradi dirkanja! Pravi, da  je v treh letih premislil in ugotovil kakšno je sploh njegovo poslanstvo na tem planetu. Lance pravi, da bo vse sile usmeril v to, da ljudi ozaveš√®a o raku kot bolezni, ki ne izbira in ki iz leta v leto vzame ve√® √®loveških Ňĺivljenj. Ve√® kot 12 miljonov ljudi po svetu je bilo diagnozirano z rakom. Osem miljonov jih je umrlo. Livestrong je Armstrongova fundacija v boju proti raku, ki bo imelo svoje vrhovno zasedanje naslednje leto v Parizu, takoj po kon√®anem Touru. In Lance se je odlo√®il, da bo tam s kolesom. Da bo tam, da bo bo ves svet prepri√®al o resnosti raka kot  najobseŇĺnejši bolezni na svetu.
Ameri√®ani so med kolesarji posebneŇĺi. »Vsemogo√®nost« je Lance dokazal s svojim bojem potem, ko je premgala raka. Zdaj, ho√®e celemu svetu še dokazati, da se zavzetost, ozaveš√®anje, volja, trud in boj spla√®ata. Vsako rešeno Ňĺivljenje bo njegova zmaga. Vsak, ki bo premagal raka bo pomembnejši od njegovih zmag in kot sam pravi: Ne gre samo za kolo, gre za obolele z rakom in pomagal jim bom na na√®in kot najbolje znam. Zare√®eni kruh bo pojedel z zmagami ali brez njih. Ni pomembno saj ho√®e, da se ga bolj spominjajo kot enega najve√®jega borca proti raku in ne kot zmagovalca s kolesarskih tekmovanj. Lance ni ve√® bik iz Teksasa, Mellow Johnny, The Boss, Lance je borec proti raku. In Lance bo spet vklju√®il svoj »motor«, da se bodo ljudje laŇĺje in bolj borili proti raku in ne zato, da bo zmagoval.





RAD IMAM PRODAJALNE KOLES (19.10.2008 - FAUSTO)

(èist zares)

a

Klical sem v eno znano prodajalno koles in vprašal:
- Dober dan.Na vaši internetni strani sem opazil, da prodajate sedeŇĺ San Marco MgC Magnesium.
- Dober dan. Da, prodajamo.
- Super pridem ponj. Sem veselo potrdil in pritisnil na rde√®o tipko mobilca.
√ąez dva dni sem se prikazal na vratih štacune.
- Dober dan. Dva dni nazaj sem klical zaradi sedeŇĺa San Marco MgC Magnesium. Kupil bi ga.
- Dober dan. ŇĹal smo ga prodali. Je odgovoril prodajalec z ve√® kot zadovoljno faco.
- Nimate? Pa, kako nimate, √®e sem dva dni nazaj klical in ste rekli, da ga imate.
- Dva dni nazaj? Fant moj...to je prodajalna! To ni muzej! Mi v dveh dneh tudi kaj prodamo...
Prijazni prodajalec mi je obudil moje neandrtalske korenine in z nosom do lamita sem zapustil prodajalno. Prodajalec ima prav. Rezervirati bi ga morall. Kot, da ne bi vedel, da so trgovci s kolesi in kolesarsko opremo najve√®ji mojstri obvladovanja minimalnih zalog. Ker sem nadvse razumevajo√® komercialist sem pobrskal po spominu izpred dveh dni in ugotovil, da sem sam kriv. Nisem vprašal ali je na zalogi in √®e je bil samo eden bi ga seveda rezerviral ali rekel, da mi ga pošljejo po pošti in bi ga pla√®al po povzetju. Spomin mi deluje fantasti√®no zato nisem nikoli hud, √®e me nekdo opozori na lastne traparije.
Moj drugi hobi, takoj za dolg√®asom, je pohajkovanje po kolesarskih trgovinah, prodajalnah. Mirno lahko priznam brez, da bi me tepli, da sem bil Ňĺe v vseh slovenskih kolesarskih štacunah z bliŇĺnjo okolico vred. Sem pa√® profi firbec in kljub temu, da ni to moje profesionalno po√®etje se po√®utim kot izrednega poznavalca te stroke. In naj se ne neham kar tako hvaliti; sem tudi izredno dober potrošnik ali kupec koles in kolesarske opreme. En mojih Ňĺivljenjskih ciljev je, da bi imel doma vsaj en artikel iz vsake slovenske kolesarske štacune. Do zdaj jih imam iz  36-ih.
Nisem pravi naslov za ocenjevalca kolesarskih štacun, da ne bo pomote. V ta šport sem tako zaljubljen, da v prav vsaki trgovinici, štacuni, butiku ali veletrgovini najdem nekaj, kar me pritegne ali bolje re√®eno, kar prikrije slabo voljo, √®e ne najdem √®esar iš√®em. Evo, ne dolgo nazaj sem kupil nosilce za kolesa za na streho avtomobila. Prodajalna ogromna, nosilci pa »dragi kt svina«. Cincam in mencam pred nosilci zazrt v ceno. Pristopi mi prodajalec podoben Adrijanu Krtu. - Gospod, ali iš√®ete wc? Me vpraša. Odkimam mu in pokaŇĺem, da bi rad imel tele nosilce za na prtljaŇĺnik avtomobila ampak sem moral priznati, da so dragi kt svina.
- Kakšno kolo furate? Me vpraša pomirjeno kot psihiater. – Paduano. Ga ho√®em zmesti pametnjakovi√®a misle√®, da za to firmo ni še nikoli slišal. – Bruto, Caino, Fidia, Giuda...katerega? Me vpraša še bolj terapevtsko in me jasno ubije z vprašanjem. – Fidia. Odgovorim. Prodajalec po mojem odgovoru seŇĺe po prtljaŇĺniku ali nosilcu in mi ga potisne v roki. –Gospod, verjamite mi, da si vaše kolo zasluŇĺi tale nosilec. Ker pa sem tudi sam ljubitelj Titan koles bom šefa vprašal za popust. Adrijan je stopil do šefa za blagajno. Šef me je premeril od glave prek Ňĺepov do pet in prikimal. Prodajalno sem zapuš√®all z novim nosilcem, ki sem ga dobil 5% ceneje in Adrijan me je na izhodu objel z besedami: Le tisti, ki se razidejo z objemom se spet sre√®ajo. Zdi se mi, da je pravilno »s poljubom« ampak Adrijan je vedel, da še nisem »toplovodar«. Pomirjen, zadovoljen, da sem spet kupil nekaj dobrega zase in bicikel sem se ozrl, prepri√®an, da gre za skrito kamero.
Ho√®em povedati, da imam rad vse naše kolesarske štacune. V vsaki poiš√®em tisto najboljše, kar premorejo in se ne obremenjujem, √®e naprimer nimajo na zalogi najnovejšega Record menjalnika. Razumem jih, ker sem razumen kolesar. Vem, kakšna je kupna mo√® kolesarjev in pribliŇĺno si predstavljam, kako teŇĺko je ugoditi na tiso√®em razli√®nih Ňĺelja.
V kvaliteti ponudbe in vizualnem izgledu prodajaln se lahko kosamo z prav vsemi drŇĺavami v naši bliŇĺini. Edino, kar pogrešam, a verjamem, da se bo prej ali slej pojavila, je štacuna, ki bi bila namenjena samo specialkarjem. Saj veste, da sem specialkar po duši (in ne toliko po telesu) in priznajte, da bi bila lepa popestritev na našem trgu. Do zdaj sem v eni štacuni naštel rekordnih 25 specialk. Postavljene so bile v vrsti, ena zraven druge, ena lepše od druge. Stal sem in gledal in gledal in ko me je prodajalec povprašal po Ňĺeljah sem bil prvi√® zasa√®en, da se zaradi prevelike izbire ne morem tako hitro odlo√®iti katera mi je lepša. Specializirana specialkarska prodajalna bo prvi znanilec, da je kolesarstvo v Sloveniji resni√®no izplavalo iz mo√®virja. Najbolje bo, da sam odprem tak butik. Seveda bom Ňĺivotaril kot prodajalci sneŇĺnih rolb a....Butik: Faustove specialke...ali na kratko: specialka...se moram še odlo√®iti. Seveda bi jo odprl na √ąopovi v Ljubljani, da se vidi kam spadajo specialke.
No, brez heca...
Tisti, ki ste prepri√®ani, da naši prodajalci koles in kolesarske opreme Ňĺivotarijo, se motite. Oni Ňĺivijo zato, da vi uŇĺivate v kolesarjenju!
Sem se spomnil še ene anekdote iz prodajalne koles: Prileti moŇĺakar v štacuno in se Ňĺe na vratih dere, da rabi plaš√® za njegovo kolo.- Katero dimenzijo? Ga vpraša prodajalec. Moški se zmede.-Dimenzijo, dimenzijo, kaj jaz vem kako dimenzijo...za moški bicikel, navaden...ka pa vem kaka dimenzija je? Prodajalec ga skuša opmniti, da vsak plaš√® ne odgovarja vsakemu kolesu. Moški robanti, da ima pa√® bicikel kot je vsak bicikel in da ho√®e imeti no plaš√®. Prodajalec ga vpraša: -Gospod a je vaše kolo modre barve?- Jaaa, ja, je ja, modr je tak √®ist navaden, no ni navaden, gorc je, ja. Olajšano odgovori moški. Prodajalec stopi v skladiš√®e in prinese plaš√®. -Tale bo pravi za vas gospod. Re√®e prodajalec in  ga poloŇĺi na pult. Potem pa descu kapne: Ja, pizdomatrno, kva ma pa barva kolesa veze z dimenzijo plaš√®a?
Seveda se vsi prisotni v prodajalni grohotno zareŇĺijo. 



ODLI√ąNA IDEJA (16.09.2008 - FAUSTO)

managerski izziv 2008

a

Pred dvema letoma sem v eni reviji bral intervju s kolesarjem Andrejem Hauptmanom z naslovom: Iš√®e se kolesarski manager!
Dober teden nazaj so se našli in zbrali v Kranju. Mogo√®e je celo Hauptmanov intervju pripomogel k predlogu gospoda Andreja Polenca, glavnega direktorja Iskratela, ki ima Ňĺe v Ňĺepu laskavi naslov Slovenski manager leta 2003, da je skrajni √®as, da se za kolesarstvo zainteresirani managerji enkrat na leto zberejo vkup in to s kolesom. Gospod Polenec ni kolesarski manager, da se razumemo, ampak je tiste sorte poslovneŇĺa, ki ve, da se je kolesarstvo šport v katerega se razen truda in marljivosti spla√®a vlagati tudi denar.
Za »dodelavo« ideje in izvedbo je bil zadolŇĺen Franc Hvasti. Resni√®ni kolesarski manager, ki se Ňĺe vrsto let z nekaj somišljeniki v Sloveniji bori za to, da se Slovensko kolesarstvo dvigne nad Evropsko povpre√®je.
Gospoda Hvastija sem med kolesarjenjem s povabljenimi managerji vred povprašal o tej odli√®ni ideji, ki je postala realnost.


P: G. Hvasti, povejte nam za kaj pravzaprav gre?
F.H. Odlo√®ili smo se povabiti vse tiste managerje, ki kakorkoli s svojim znanjem pripomorejo k podpiranju kolesarstva pri nas. Po lanskem uspešnem sodelovanju s katerim se Ňĺeli kolesarski klub Sava iz Kranja zahvaliti s podporo z gospodarstveniki, ki podpirajo razvoj športa, zlasti kolesarskega se je tokrat udeleŇĺilo Ňĺe 27 ljubiteljev Izziva treh vrhov. Gre predvsem za druŇĺenje, za prijetno preŇĺivetje kolesarskega dne, katerega se udeleŇĺijo najvišji predstavniki klju√®nih sponzorjev kluba, posamezniki iz športnega, druŇĺabnega in politi√®nega Ňĺivljenja. Prireditev je prva in smo jo poimenovali Managerski izziv treh vrhov. Povabljeni morajo prekolesariti 135 km √®ez tri gorske cilje: √ąrnivec, Pavli√®evo sedlo in Jezerski vrh. Se pravi, da štartamo v Kranju in prek Kamnika pre√®kamo √ąrnivec se prek Kranjskega Rakeka spustimo v Logarsko dolino. Skozi Lu√®e se vzpnemo na Pavli√®evo sedlo, pre√®kamo del√®ek Avstrije se vzpnemo na Jezerski vrh in spustimo zopet v Kranj.
P: Ni to malo hud zalogaj za managerje?
F.H.: Ne. Zato smo dali naslov: Managerski izziv. To je izziv, ki ga vsak ljubitelj kolesarstva hoèe doseèi. Trasa ni lahka in prav to je èar vsega tega.
P: In namen?
F.H.: Namen je jasen. Prvi√® smo povabili prijatelje, podpornike, sponzorje kolesarskega kluba Sava Kranj in tiste, ki bi to radi postali. Vendar si Ňĺelimo, da bi naša ideja zaŇĺivela do te mere, da bi pritegnila pozornost vseh tistih, ki bi na kakršen koli na√®in bili pripravljeni vlagati v kolesarstvo.
P.: Ste zadovoljni z udeleŇĺbo?
F.H.: Ve√® kot zadovoljen. Prvi in drugi Izziv sta uspela in prišli so skoraj vsi povabljeni managerji. Naslednje leto bomo seveda razširili krog povabljenih. 


Spodletelo ni prav ni√®. Gospod Hvasti je perfektno organiziral Drugi managerski izziv treh vrhov. To so potrdili tudi predsednik kolesarske zveze Slovenije Boris Lozej sicer direktor druŇĺbe Meblo Jogi, Marko Hren, direktor Dane Mirna, Aleš √ąerin, podŇĺupan Ljubljane, Bogdan Fink, direktor KK Adria iz Novega mesta, Franci Cizej in Miha Sekne iz Mercatorja, Prof. Dr. Matija Cizej...



BLAŇĹA KLEMEN√ąI√ą GRE NA OLIMPIJADO (30.07.2008 - Fausto)

(na GIANT kolesu)

a

Prva slovenska kolesarka na olimpijskih igrah

Piše Miroslav Braco Cvjeti√®anin

NO, PRAVZAPRAV JE BLAŇĹA KLEMEN√ąI√ą PRVA SLOVENSKA GORSKA KOLESARKA.
Je pridruŇĺena √®lanica Kluba Polet, pravzaprav bolje, sr√®ike tega kluba, ŠD Novice Extreme. Tako kot tudi Brigita Langerholc, Marija Šestak in PrimoŇĺ Kozmus.


BlaŇĺa Klemen√®i√® je iz Bukovš√®ice na Gorenjskem. Ima tri sestre in enega brata. BlaŇĺa je najmlajša v druŇĺini. Preden jo je brat navdušil za gorsko kolesarstvo, je bila √®etrta na mladinskem svetovnem prvenstvu v hitrostnem plezanju in sedma na teŇĺavnostnem. 7C+ z rde√®o piko je njen rezultat v plezanju v skali. Danes Ňĺivi s trenerjem Robertom Pintari√®em, ki je tudi njen fant, v Mengšu. Avgusta bo prva slovenska kolesarska, ki bo nastopila na olimpijskih igrah.


Na za√®etku pogovora me je popravila, da ne bo prva kolesarka na OI, ker bo nekaj dni pred njo na cestni dirki tekmovala tudi 37-letna Sigrid Teresa Corneo, Italijanka, ki je zaradi slovenskega porekla po mamini strani marca letos dobila slovensko drŇĺavljanstvo in bo Slovenijo zastopala tudi na olimpijskih igrah v Pekingu. BlaŇĺa je ne pozna, vendar je vesela, da se je izpolnilo tisto, kar pred štirimi leti nih√®e še pomislil ni: dve kolesarki na olimpijskih igrah – utopija!


Z BlaŇĺo smo se pogovarjali pred drŇĺavnim prvenstvom, ki je bilo v nedeljo, in po njem. Torej pred padcem, ki bi ji skoraj prepre√®il nastop na olimpijskih igrah, in po padcu, ko so zdravniki ugotovili, da je vse v najboljšem redu.



Olimpijske igre so sanje vsakega športnika. Ali je odhod na olimpijske igre vaš najve√®ji osebni uspeh?


Moj najve√®ji osebni uspeh je to, da me starša, tri sestre in brat in seveda fant podpirajo pri tem, kar po√®nem, odhod na OI pa je moj najve√®ji športni uspeh. Ni športnika, ki si tega ne bi Ňĺelel. Letos mi je uspelo in zato sem še toliko bolj vesela. In še bolj bom vesela, ko bom diplomirala na Fakulteti za Upravo, kjer sem absolventka. Ampak, da, zdaj sem najbolj vesela Ňĺenska na svetu, saj grem na olmipijado (smeh).


Kaj pravijo na to starši?


O√®e je, se mi zdi, prvi√® resno dojel, da je to resen šport (smeh). Mamo pa itak skrbi, da se mi ne bo kaj hudega zgodilo, da ne bom hudo padla itn. (smeh). Vedno sta me oba podpirala in vedno sta verjela, da bom uspevala v tem, kar me veseli. Mislim, da sta ponosna name (smeh).


V nedeljo ste na drŇĺavnem prvenstvu hudo padli, torej dodatne skrbi za starše? Kaj se je zgodilo?


Ne vem, ker se ne spomnim (smeh). Za nekaj trenutkov sem izgubila spomin. Dobila sem pretres moŇĺganov, bila dva dni na opazovanjih in seveda zamudila predstavitev olimpijcev v dvorani Grand hotela Union (smeh). No, na dirki mi je šlo zelo v redu. Proti koncu sem vodila Ňĺe za tri minute in potem se je zgodilo ... res še ne vem, kaj to√®no. Nekam sem zapela s pedalom ali nekaj podobnega. Ko se bom spomnila, vam bom povedala (smeh).


Nobene druge poškodbe? Olimpijski nastop ni ogroŇĺen?


Nobene druge poškodbe. Kosti so cele, na sre√®o, z glavo pa je zdaj bolje, tako da Ňĺe lahko normalno treniram naprej. Do Pekinga je še dolgo in bom morala še kako paziti na zdravje. Upam, da bom imela sre√®o in bom na nastop prišla stoodstotno pripravljena. ŇĹal mi je, ker, kot kaŇĺe, ne bom niti malo doŇĺivela olmpijskega utripa. Zdaj sem izpustila predstavitev olimpijske ekipe. Ne bom stanovala v olimpijski vasi in naš nastop je eden zadnjih na programu, tako da ... No, upam, da ga nekaj le bom (smeh).


Slovenija si je prisluŇĺila le eno Ňĺensko gorskokolesarsko vozovnico za Peking. Ste kdaj pomislili, da ne bo vaša?


Rekla sem si, da √®e je On tam zgoraj, bo gotovo moja (smeh). Pravzaprav moram priznati, da sem bila prepri√®ana, da bo moja. Potem sem se neko no√® zbudila vsa premo√®ena (smeh) in pomislila, kaj √®e dobim kako poškodbo, ali kaj √®e me izda zdravje, ali ... Sto vprašanj se je kar naenkrat postavilo. Pomiril me je trener in fant Robert, ko je dejal, da bova naredila vse, kar je v najini mo√®i, da si bova zasluŇĺila to vozovnico (smeh). Vidite, kako lahko je potolaŇĺiti Ňĺensko?


Vseeno vam je vozovnico skoraj vzela kolegica Nina Homovec? Kakšna so bila pravzaprav pravila glede edine vozovnice?


Pravila so bila jasna, vendar zame neugodna. Pri Kolesarski zvezi Slovenije so dolo√®ili kratka in jasna pravila: Slovenijo na OI lahko zastopa le ena tekmovalka. Vozovnico bo dobila tista, ki bo imela najboljši rezultat na eni prvih petih dirk svetovnega pokala. Jaz sem bila najboljša, sedma, druge so bile slabše od sedmega mesta in vozovnica je moja (smeh).


Ampak biti sedmi ni lahko?


To je druga zgodba. Vedeti morate, da mi ta pravila niso bila vše√®, ker je bilo jasno, da bom morala od prve dirke v sezoni, ki je Ňĺe aprila, dirkati na polno. OI so šele avgusta, to na kratko pomeni, da bom letos morala biti prav vso sezono v vrhunski formi. To pa ni lahko (smeh). Skratka, mislim, da bi se lahko bolj kakovostno pripravila na OI, √®e bi Ňĺe pozimi vedela, da bom šla v Peking, toda saj imajo vsi enake teŇĺave. Torej ne bom jamrala.


... in v Pekingu boste v vrhunski formi?


Ravno v tem je finta. Tisti, ki so doloèali taka pravila, so mnenja, da je po zadnji, peti dirki svetovnega pokala, ta je junija, dovolj èasa za regeneracijo, poèitek in spet doseganje vrhunske forme do avgusta.


Vi ne verjamete v to?


Verjamem (smeh), saj so se to izmislili veliko pametnejši in bolj izkušeni ljudje od mene. S tem si ne belim las. Jaz bom v odli√®ni formi, tudi √®e ne bom (smeh). Po slabem nastopu, √®e se bo zgodil, nih√®e ne bo priznal, da je bil to precej »krut« izbor. Jasno, da verjamem! Do OI je dan, dva manj od enega meseca. ŇĹe zdaj pa sem na stopnji, ki bi z malo sre√®e morala zagotoviti dober nastop.


Dober nastop v številkah pomeni ...?


Prva deseterica. Prvih sedem. Okej. Kolajna! (Smeh.)


Kolajna?


Zakaj pa ne? Letošnji rezultati kaŇĺejo napredek. Vsa testiranja kaŇĺejo napredek. Kakor vem, je proga taka, kot si jo Ňĺelim. Letos še nisem prehitela sre√®e in potem, zakaj ne? Vem, da je kar nekaj boljših tekmovalk, za katerimi sem na letošnjih dirkah precej zaostajala, ampak √®e spadam med deset najboljših na svetu, potem lahko z malo sre√®e in s pravim dnevom tudi Slovenka iz Bukovš√®ice preseneti, kajne? Ali je bil pretres moŇĺganov v nedeljo le prehud (smeh)?


Strinjam se, no, ne s pretresom moŇĺganov, z drugim. Koliko Ňĺensk pravzaprav tekmuje na olimpijski dirki?


Samo trideset. Tako da morate priznati, da sem Ňĺe dobra, da sem sploh izbrana med prvih trideset. Pravzaprav slaba sploh ne morem biti (smeh).


Kako, samo trideset. Po kakšnem klju√®u je ta izbor?


Da, trideset najboljših z vsega sveta. Mednarodni sistem kvalifikacij je bil razdeljen na dva kriterija. Prvi kriterij je lestvica drŇĺav po lestvici Mednarodne kolesarske zveze UCI s seštevkom to√®k iz sezon 2006 in 2007. Se pravi od prve do osmouvrš√®ene drŇĺave gresta dve tekmovalki, torej skupaj šestnajst. Od devete do osemnajste drŇĺave na lestvici pa po ena tekmovalka, torej skupaj deset. In potem še drugi kriterij, po katerem se uvrstijo le še kontinentalne prvakinje, torej po ena iz Amerike, Azije, Afrike in Oceanije. To so torej štiri tekmovalke, seštevek po obeh kriterijih je 30. Mogo√®e je kaka Kitajka ve√®, ker so doma√®ini, tega še ne vem.


Kaj pa v Sloveniji, kakšno konkurenco imate pri nas? Še vedno spadamo med »pal√®ke« v tem športu?


Pri nas je konkurenca odli√®na, vendar na Ňĺalost premalo števil√®na. Tri smo take, da mešamo štrene na najkakovostnejših dirkah, se pravi svetovnih pokalih, evropskih in svetovnih prvenstvih itn. Pal√®ki nikakor nismo, ker imamo svetovno prvakinjo v kategoriji do 23 let! Tanja ŇĹakelj je ena najobetavnejših gorskih kolesark na svetu in je tudi v kategoriji Elite uprizorila kopico odli√®nih voŇĺenj. Skratka, malo nas je, premalo, a smo od hudi√®a (smeh), ampak podmladek je odli√®en in števil√®en. Slovenska odprava na letošnjem svetovnem prvenstvu je štela kar 20 gorskih kolesarjev in kolesark!


Kaj ni to malce preteŇĺak šport za Ňĺenske? Mogo√®e zato ni takšnega zanimanja?


Zanimanje za ta šport je med Ňĺenskami ogromno, kar se vidi na razli√®nih rekreativnih maratonih, vendar se malokatera odlo√®i tekmovati. Ta šport je teŇĺak tako kot vsi drugi, le popularen ni toliko kot ve√®ina drugih. In kolikor je teŇĺak, je tudi lep. No, nagrade so slabe, vendar se popravljajo, in ni preve√® padcev (smeh).


Se ne da Ňĺiveti od tega športa?


Pri nas ne. Jaz sem zaposlena v Slovenski vojski in √®e ne bi bila, ne bi mogla hoditi na dirke svetovnega pokala. Nagrade so slabe. Stroški so ogromni. Za opremo ni teŇĺav, ve√®ji problem so potovanja in bivanja po hotelih. Tudi za priprave ni problema, ker je Slovenija idealna za ta šport. Tako lepih stez, kot so pri nas, zlepa ne najdete po svetu. No, ja, √®e bi bila na OI med kolajnami, bi mogo√®e dobila poleg podjetja Lacoste Slovenija, ki nama je z Robertom Ňĺe pred leti rešilo kariero, in Orka ter jasno Slovenske vojske še kakšnega drugega sponzorja (smeh). Vendar se tudi s tem ne obremenjujem. Zaposlitev, redno pla√®o in sponzorje bom imela, dokler bodo dobri rezultati. Saj je povsod enako. Za dobro opravljeno delo se pla√®ilo Ňĺe dobi (smeh).


Ne razumem, kako vam lahko en sponzor reši kariero?


Povsem razumljivo, √®e pomislite, da je najin prora√®un vedno za dvakrat premajhen, kot bi moral biti. Se pravi bidon je vedno poln le eno tretjino. In podjetje Lacoste je pred nekaj leti bilo edina tretjina najinega prora√®una. Razumete? √ąe ne bi bilo njega, bi pa√® tekmovalno kolo Ňĺe zdavnaj viselo na klinu. Zato na bova Lacoste Slovenija s trenerjem nikoli pozabila. Ampak, ja, bi pa zdaj Ňĺe diplomirala, kar pa tudi ne bi bilo slabo. Vseeno sem sre√®na. Vse bo, √®e bo zdravje, pravi moja mama (smeh).


Aha, razumem. Ni sreèa evrov polna vreèa?


Sre√®a je to, da ti s takim letnim prora√®unom, kot ga imava midva, uspe priti na olimpijske igre. Jasno, rada bi pa vsaj eno sezono dirkala tako, da niti enkrat ne bi pomislila na stroške. Da pa bi še kaj zasluŇĺila, bi bilo pa Ňĺe ki√®asto.


BlaŇĺa, kaj lahko sporo√®ite Ňĺenskam?


Premikajte meje!


Kaj pa moškim?


Poslušajte in podpirajte Ňĺenske.


Katero knjigo ste zadnjo prebrali?


Skrivnost, Philippe Grimbert, napeto in dih zadrŇĺujo√®e branje. Prebrala sem jo prejšnji teden. Priporo√®am. ■





PO ULICAH KRANJA (28.05.2008 - fausto)

SPEKTAKEL

a

Dirka Po ulicah Kranja bo 1.junija 2008. Kolesarski spektakel, ki ga ne smemo zamuditi.
Naša navijaška skupina se bo zbrala Ňĺe ob 06:00h, da si rezervira najboljšo moŇĺno to√®ko za ogled dirke – pred Kavko!!
Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva, Kavke in Kranja, seveda.



TORKOVA SRE√ąANJA (21.04.2008 - Fausto)

..so se zaèela

a

15. aprila, ravno na plaèilni dan, èe niste v penziji, seveda, so se zaèela Torkova sreèanja!


Verjetno ste brali, da se bomo letos ob torkih druŇĺili skupaj z bralci Gorenjskega glasa? To pomeni, da nas bo najverjetneje še ve√® kot v lanski sezoni. Starim "ljubiteljem" Torkovih sre√®anj se sicer ne bo nujno v√®laniti v Glasovo kolesarsko ekipo...ne bo pa ni√® narobe, √®e se bo, jasno.


Skratka...
Obvestilo, da ne boste zaèudeni zakaj nas je veè.


22. aprila bomo kolesarili po slede√®i trasi: Prodajalna Aha-Kokrica-Bobovek-Tatinec-√ąadovlje-Gori√®e-Golnik-Seni√®no-KriŇĺe-Duplje-Naklo in cilj pred gostilno DeŇĺman.



TORKOVA SRE√ąANJA 2008 (01.04.2008 - Fausto)

z Gorenjskim glasom in...

a

Torkova sreèanja se zaènejo 8.aprila 2008
In tale tekst je vabil v Gorenjskem glasu:


 


ZGODILO SE BO 8.APRILA


Nisem vedel, da se tale kolumna toliko bere. Po mojem prepri√®anju, tisti ksiht v desnem kotu nad kolumno odvrne še tako zvestega bralca Gorenjskega glasa.
Kot kaŇĺe se motim. Prejšnji teden sem bil v kolesarskem mravljiš√®u in le tisti najve√®ji kritiki »Gorenjca« so dejali: Mene 8. aprila ne boš videl! Hvala vsemogo√®nem, da takih ne bo. In spet hvala bogu, da  je bilo krepko ve√® tistih, ki so dejali: Komaj √®akam 8. april.
Zakaj osmi april?
Verjetno niste spregledali vabila, ki ska√®e v pogled vsaki√®, ko listate Gorenjski glas zadnjih nekaj številk: Športno v pomlad. Vabimo vas vse, ki Ňĺelite vstopiti v svet rekreacije, da se nam pridruŇĺite na Glasovem spomladanskem športnem druŇĺenju. Celo izbirate lahko med tekom ali kolesarjenjem! Ha, in naj še kdo poudarja gorenjsko »škrtost». Prekrasno se sliši, kajne?
Ampak Ňĺe takoj na za√®etku vas moram razo√®arati; Piknik ne bo Ňĺe po prvem druŇĺenju!
Na Ňĺalost...
Ampak, jok je odve√®, piknik se na√®rtuje takoj, ko bomo s pomo√®jo rekreiranja dosegli kriti√®no mejo izgube kalorij. Po besedah dr.Bojana Knapa pa to sledi Ňĺe po drugem treningu.
Tako.
Da pa ne bomo pridrveli kakor teli√®ki vkup bi vas rad opomnil, da kolesarjenje pri koledarsko »nizkem« datumu ni »sprehod √®ez borov gozdi√®ek«. Koliko kilometrov imate v nogah pod letnico 2008. Jaz jih imam to√®no 992 in me je strah, da jih je premalo za tak podvig. Sosed, ki bo prišel z mano jih ima 83 in je veliko bolj optimisti√®en. Zakaj? Lahko razloŇĺim s starim Gorenjskim vprašanjem: Kva pa bk ve kok je sto kil? Razumete?
Šalo na stran. Ne re√®em, da niste vabljeni tisti, ki nimate niti kilometra vknjiŇĺenega v števcu na balanci ampak do osmega aprila je še to√®no sedem dni in vam priporo√®am, da se do naslednjega torka peljete vsaj dvakrat. Spet zakaj? Ja, zato, da boste vsaj delno lahko komunicirali s »sotrpini«. Ja, zato, da ne boste zaradi treso√®ih rok polili pira (soka), ko vam ga bo kelnerca prinesla po kon√®ani turi. Ja, zato, da ne boste preklinjali Glasa naslednji dan, ko ne boste mogli sedeti na šihtu in zaradi musklfibra stati ob šanku...
In še podatek za tiste, ki nimate smisla za humor temve√® zgolj Ňĺeljo po kvalitetnen treningu. Naša prva tura bo šla glede na naše kilometre v nogah, takole: Dobimo se ob 17h izpred prodajalne koles Aha na Gorenjesavski cesti (pred bivšim Tekstilindusom). Štartamo, seveda to√®no ob uri, proti in √®ez Gaštejski klanec, smer Drulovka, Breg, Mav√®i√®e, Zbilje, Valburga, Trboje, Voklo, Šen√®ur, Olševek, Preddvor, Kokrica, Kranj.
Ne bo prehudo, kajne? Tisti, ki boste prišli z gorci se boste odlo√®ili ali greste zraven ali pa ga boste vsekali proti Besnici in Mohorju, seveda po »tapoloŇĺni«, da ne bo »ibertura« Ňĺe v prvem poizkusu. Trekingi gredo skupaj s specialkarji. Seveda, bo prvi√® sigurno nekaj »porodnih« teŇĺav ampak z nasmeškom na licih bomo premagali vse. Oblecite s temperaturi naslednjega torka primerno. Upoštevajte, da po 17h temperatura v tem obdobju pada hitreje. √ąe vam bo na štartu vro√®e zna biti, da vas bo √®ez uro in pol zeblo.
 



KOLESARSKA MEKA (04.03.2008 - FAUSTO)

MADONNA DEL GHISALO

a

√ąe niste vedeli je Meka mesto v Savdski Arabiji in je rojstni kraj Mohameda. In kdo je Mohamed? To pa ja veste. Figurativno pa je Meka tudi kraj ali mesto v katerem je središ√®e kake dejavnosti in se ga zato mnoŇĺi√®no obiskuje. Pariz je mesto slikarjev naprimer in gostilna Šumi je je bil intelektualnih pijancev...vendar ne spada pod oznako meka, ker ni ne mesto ne kraj ampak je bil bufet...in ga ni ve√®.


Majhna a mondena vasica Magriglio se na 754 metrih nadmorske višine šopiri na cesti, ki pelje iz Milana proti Erbi in naprej do Bellagia (in je v celoti asfaltirana) med obema krakoma znamenitega jezera Como. Na ulici Gino Bartali stoji cerkvica in v njej stoji Madonna del Ghisallo, katero je 13. oktobra 1949 PapeŇĺ Pij XII proglasil za svetnico zavetnico italijanskih kolesarjev. Od takrat je cerkvica postala romarska pot vseh kolesarjev in ljubiteljev tega športa.


 


Okoli XI stoletja so v okolici Magreglia tatovi in lopovi grofu Ghisallu grozili s smrtjo. Ta se je zatekel v kapelico in prosil Marijo devico za rešitev. Uslišala ga je in po tem dogodku so jo poimenovali Madonna del Ghisallo. Leta 1623 so okoli kapelice zgradili cerkvico, ki je postala simbol varnosti in vere vseh vaš√®anov.


 


Danes je ta cerkvica pravo kolesarsko svetiš√®e. Ko stopite vanjo vas poboŇĺa celotna italijanska kolesarska zgodovina. Oltar je narejen po kolesarskem vzorcu, zidovi so prepolni preminulih kolesarjev, ki so pustili kakršenkoli odmeven rezultat ali dejanje v tem športu. Pod stropom visijo kolesa, ki so najbolj zaznamovala italijansko in svetovno kolesarstvo...


Kolesarski hram. Srce kolesarstva. Meka. Romarska pot...vse to je ta cerkvica. Pred njo stojijo trije doprsni kipi. Prvi je Gino Bartali. Drugi je Fausto Coppi in tretji Don Ermelindo Vigano, ki je »zrihtal«, da je sam PapeŇĺ posvetil Madonno del Ghisallo.


In to še ni vse...


√ąe ste ljubitelj kolesarstva potemtakem verjetno niste spregledali Dirke po Lombardiji. Mogo√®e je zato niste spregledali, ker je bila prva dirka Ňĺe leta 1905, ko se je imenovala še Milano – Milano. Od leta 1907 se imenuje tako kot se še danes. In kar je najpomebnejše od leta 1905 do letos samo leta 1943 in 1944 dirka ni štartala! Zadnja »klasika« na koledarju najpomebnejših kolesarskih dirk se vozi v oktobru zato ji doma√®ini ljubkovalno pravijo La classica delle foglie morte, kar po gorenjsko pomeni Dirka odpadlih listov ali po vsesvetovno The race of the falling leaves.


Ljubko...


Njen prvi zmagovalec je bil Giovann Gerbi, Italijan in njen zadnji Damiano Cunego, prav tako Italijan.


Tega ne bi pravil zato, √®e vrhunec dirke ne bi potekal ravno mimo cerkvice Madonne del Ghisallo! Pravzaprav je cerkvica na vrhu zelo strmega klanca, ki se za√®ne Ňĺe deset km niŇĺje v Bellagiu a sta zadnja dva kilometra podobna kranjski Šmarjetni gori in ko so na vrhu je na njihovi levi strani Madonna del Ghisallo...in dirkajo po ulici Gino Bartali! Cilj dirke je v Como, dobrih 40 km naprej.


 


Da pa romarji nebi romali samo zaradi cerkvice so podjetni Italijani v neposredni bliŇĺini zgradili najsodobnejši kolesarski muzej na svetu. Za deset evrov vstopnine se boste sprehodili skozi svetovno zgodovino kolesarstva. Muzej je moderno in pregledno zasnovan in ponuja vse tisto, kar ste mogo√®e Ňĺe vedeli o kolesarski zgodovini pa niste nikoli videli.


Zgodovinska kolesa s katerimi so najboljši tekmovalci zaznamovali preteklost, kolesarska knjiŇĺnica, delavnica, celo kolesa prihodnosti in nenazadnje kino v katerem se nenehno vrtijo kolesarski filmi.


 


Za ljubitelje kolesarstva je Magriglio meka.


Tudi obljubljena vas.


Zgodovina, ki jo doŇĺiviš...


 



DUREJS PLAŇĹA (12.02.2008 - Fausto)

primera ali komperacija

a


Februarja ne kolesarim zaradi verskega preprièanja. Zelo rad pa opazujem koledar in se smejem dnevom, ki jih nikoli veè ne bo. Evo, npr...12. februarja 2008 ne bo nikoli veè. Sem na zaèetku napisal, da zaradi verskih razlogov ne kolesarim februarja?


Ja,ja,ja....pravilno sem napisal. Nekateri paè verujemo v nekaj drugega.


In, ko sem Ňĺe omenil vero sem se spomnil dogodka izpred mrzlih dnevov.


Nekako takole gre...


 


Ponavadi, √®e gre kdo pred vami v morje vedno vprašate kakšna je voda. Podobno, √®e vam kdo omeni, da je bil pred petimi minutami pri zobozdravniku, vedno stisnete zobe ali jih na skrivaj z jezikom pretipate...


Tako sem vprašal prijatelja:


-Kakšna je plaŇĺa?


-Durejs.


Dvignil sem pogled iz prtljaŇĺnika avtomobila in preden sem uspel vprašati, kaka za hudi√®a naj bi to bila je to storila moja Ňĺena...jasno.


-Durejs?? Ja, kakšna je pa to?


ŇĹeni ni bilo jasno, nebu brez obla√®ka navkljub. Zahihital sem se in iz prtljaŇĺnika pograbil še zadnji napihljivi pvc pripomo√®ek in zaklenil avto v senci figovca. Plasti√®ne šlape so se lepile na podplate, son√®na o√®ala so skrivala moj radovedni pogled, ki je švigal na relaciji prijatelj in smer plaŇĺa.


-Durejs praviš?


-Dura Ace...stari, mislim, da... Ni nadaljeval z za√®etim stavkom, ker so mu besede poniknile v o√®i, ki so videle tri kepce sladoleda, katere je lizal pregrešno dolg jezik rde√®elase madŇĺarke cca. dvaindvajset let stare...lepe, seveda.


-OK. Bomo videli...sem si mrmljal a razen sina me ni nih√®e poslušal.


-Ati, kakšna je to Durec plaŇĺa?


-Durejs, sine...Dura Ace...ne vem, take še nisem videl. √ąez nekaj korakov jo bova zagledala.


Dve stopnici med telefonsko govorilnico in smetnjakom, pet korakov po ravnem, ovinek v levo, pet stopnic niŇĺje, visoka kamnita ograja z obeh strani, spet stopnice, šest stopnic in...


In...


In?


- Res je Durejs plaŇĺa, stari. Me je prijatelj opozoril še enkrat. ŇĹeni in otroci so napadli koš√®ek še ne zasedenega kvadratnega metra midva pa sva ostala na vhodu. Snel sem si son√®na o√®ala. Spet sem si nataknil son√®na o√®ala. Se popraskal med levim ušesom in √®eljustjo in skušal ugotoviti zakaj si je plaŇĺa na sredini otoka Hvara zasluŇĺila ime Durejs.


-Dura Ace??


Prijatelj, ki je za ve√®no preimenoval plaŇĺo me je gledal in √®akal besede.


- Hm, hm.... Veè od tega, za zaèetek, nisem spravil iz sebe.


 


Kako naj jo opišem? Na prvi pogled popolnoma nesorazmerna. Na drugi pogled varna in dokaj enostavna. Varna zato, ker je nemogo√®e, da bi kak lastnik besnega gliserja ali skuterja priglisiral med kopalce. Ne, to je zaradi na desetine skal, ki so mahale v pomo√® iz morja prakti√®no nemogo√®e. Enostavna zato, ker je bila skoraj prazna.


- A? Me je pri ogledovanju prekinil prijatelj.


- Durejs, jebešmomater, da je. Klasi√®en. Poglej unga poparjenga tipa tam...lej,lej...√®e ni √ąeh je pa Ma√įar...suh, NEvajen sonca, ves dan samo senco lovi in še vedno ga sonce opali ko budalo. Poglej ti skal v vodi! Se mi zdi, da je tu gojiš√®e jeŇĺev, matvola! Od tukaj vidim, da je to njihov rojstni kraj. Sem Ňĺe pozabil, da na svetu obstajajo tridesetletni tipi, ki se kopajo z majico s kratkimi rokavi. Kopajo se ja, prav sem to rekel. Poglej, kako tisto zebe...cccccccc....v tri brisa√®e se je zavila pri 45 stopinjah celzijusa. Ho,ho,ho...s plavutkam gre v vudo...stari moj za tu bi ti pancerji bolj prav prišli... Nisem upal nadaljevati...ve√®...


-A? A je Durejs?


Medtem, ko sem skušal odgovoriti so do naju pritekli Ňĺeni in otroci, s ksihti kot bi videli dva morska psa, najmanj. Mali je komaj izdavil, da so med skalami videli mrtvega psa. Naplavljeno vaško š√®ene ga je popravila prijateljeva Ňĺena.


-E, jebiga...


-A gremo pogledat, √®e je kaka Record plaŇĺa na tem otoku? Vprašanje, ki je bilo na mestu vendar sem še vedno s pogledom iskal popoln opis Durejs plaŇĺe. LaŇĺje jo opišem, √®e povem še, da so se ravno takrat spodaj na plaŇĺi dve druŇĺini fotografirali za najbrŇĺ... druŇĺinski album. Spomina vredna plaŇĺa?


Novega imena vredna?


Potem, ko so nam se spet plasti√®ne šlape limale za podplate je moja Ňĺena pritrdila, da je res √ąista Durejs PlaŇĺa in da ne zastopi folka, ki se tam izleŇĺava. Spet, njegova Ňĺena je odgovorila, da take Durejs plaŇĺe pa še ne...


S prijateljem sva se pogledala.


-Ma, ja s tistimi zajlami so ga Japonci res preterali. Je rekel prijatelj.


-Ma, pust jih u kurac...naj kar mislijo, da z njimi laŇĺje Eurošport ujamejo.


 


-Ho,ho,ho...grohotom se smijem, grohotom. Za nami je pritekel prijatelj, ki je zamudil predstavo.


-Fak, folk, ste vidli plaŇĺo? Je, mona grda kokr aluminjasta Durejs gonilka!


 


...in edino, kar je bilo pametnega izre√®eno v zadnjih nekaj predolgih minutah so bile besede moje Ňĺene: Telim našim tipom se Ňĺe meša od biciklov.


 


p.s.


primera ali komperacija ali metafora? Seveda, ne vem èisto toèno...


 


 


 


 



APRILSKI JANUAR (23.01.2008 - Fausto)

prevroèe

a

 

Glede na koledar in termometer bi √®lovek rekel, da nekaj ni v redu. Se bo ponovila prejšnja "neskon√®na" kolesarska sezona?




Zato mi Ňĺe razmišljamo o Torkovih sre√®anjih.




Kdaj zaide sonce?




No, ni vaŇĺno...skratka... torek bomo prestavili na nedeljo, ki prihaja, se pravi 27. januarja gremo na avansno voŇĺnjo. Dobimo se na starem mestu ob 10h??




Tura bo dolga toliko, kolikor bomo zmogli...se pravi, dobrih 50 km.



PREDSILVESTRSKO SRE√ąANJE (27.12.2007 - FAUSTO)

Ljubiteljev Torkovih sreèanj

a

Dne 28.12.2007 ob 20h v piceriji Gorenc.


Ljubitelji Torkovih sreèanj ste prisrèno vabljeni!


 



PREDBOŇĹI√ąNA TURA (19.12.2007 - fausto)

KON√ąNO

a

Samo še trikrat gremo spat in potem naravnost v Izolo na štart sedme PREDBOŇĹI√ąNE TURE!!


Dobimo se v v centru Izole ob 9h. Najprej kafe ali dva potem pa ob 10h štart triurne odisejade po primorju.


 


veè na www.tabla.mtb.si


Vabljeni!!



TORKOVA SRE√ąANJA (22.10.2007 - FAUSTO)

23.OKTOBER

a

√ąe ne bo premraz bi bilo lepo, da bi še malo kolesarili?


Spet ena kratka in sladka.


Ob 17h na starem mestu in gremo samo na Šmarjetno goro. Tako bo ve√® √®asa za pir ostalo.



TORKOVA SRE√ąANJA (15.10.2007 - FAUSTO)

16.OKTOBER 2007

a

Dan gre h koncu Ňĺe ob 16:30h zato je najbolje,da na današnji dan prekolesarimo eno kratko-sladko.


Gorenjesavska, izpred prodajalne koles in smuèi Aha v Kranju ob 17h zbor!


 


Pa ga mahnemo kar na vrh Jošta in nazaj k Gorenc!?


 


Æe ste ZA pol se vidimo ob 17h!?



TORKOVA SRE√ąANJA (08.10.2007 - FAUSTO)

9.OKTOBER 2007

a

Preden zavijemo na kostanj k Šiptarju na Kokrškem mostu gremo pogledat, √®e ga je še kaj ostalo na MoŇĺjanci. S sabo vzemite obvezno √®elade...prav vam bo prišla pri nabiranju kostanja,ja.


Trasa: Kranj-Bobovek-Preddvor-MoŇĺjanca-Olševek-Adergas-Šen√®ur-Voklo-Kranj-Britof-Brdo-Picerija Gorenc.


Cca 40 km jesenskega tempa.



TORKOVA SRE√ąANJA (01.10.2007 - FAUSTO)

2.OKTOBER 2007

a

KaŇĺe na lep dan!


Izkoristimo ga za krasno jesensko kolesarjenje.


Se dobimo na Gorenjesavski pred prodajalno koles Aha ob 17h in gremo eno kratko a sladko...slano...√®ez StraŇĺiš√®e proti Joštu vendar ne do cerkve ampak naprej proti Planici...in še naprej na Lavtarski vrh...al je Palnica...ja Planica...tm pojemo kajla kruha namazano z zasko in se spustimo v dolino.


Kratka ampak strma...kot nalaš√® za ogrevanje pred gorskim drŇĺavnim prvenstvom, ki bo v nedeljo iz Cerkelj na Krvavec!



TORKOVA SRE√ąANJA (24.09.2007 - FAUSTO)

25.SEPTEMBER 2007

a

Skoraj nemogo√®e je dolo√®iti traso!? Vse najlepše ture nam je zasulo neurje izpred enega tedna.


Verjetno zadnji torek v kratkih rokavih,a?


Ob 17h pred na starem mestu se zberemo. Odpeljemo se √®ez Mav√®i√®e, Zbilje, Trboje, Šen√®ur, Velesovo na MoŇĺjanco...pa z MoŇĺjance dol √®ez Preddvor k Gorenc!


Dobrih 50 km ne hitreje kot 30km/h...



TORKOVA SRE√ąANJA (17.09.2007 - fausto)

18.SEPTEMBER 2007

a

SPREMEMBA ZARADI KOLEDARJA NA STENI!!

Sre√®anja se premaknejo za pol ure nazaj! Dobimo se ob 17H na starem mestu in se zapeljemo naravnost √®ez Kranj proti Mav√®i√®am √®ez Zbilje vse do Most pa prek polovice Belgije do Cerkelj in na MoŇĺjanco. Na MoŇĺjanci pogledamo koliko je ura in se spustimo v Preddvor vse do Picerije Gorenc!




Tam pozdravljamo jesen!





TORKOVA SRE√ąANJA (27.08.2007 - FAUSTO)

28.AVGUST 2007

a

Jutri je 28. avgust in tisti Pravoslavci, ki ne hodite v cerkev lahko Marijino vnebozetje doŇĺivite na biciklu.

Štart ob 17:30 na starem mestu (izpred prodajalne koles Aha na Gorenjesavski cesti v Kranju)

Gremo na Ljubelj do mejnega prehoda in nazaj!

Se pravi Kranj-Bobovek-Gori√®e-Seni√®no-KriŇĺe-TrŇĺi√®-Podljubelj-Ljubelj in nazaj v TrŇĺi√®-Kovor-Podbrezje-Mur de Huy-ŇĹeje-Strahinj-Naklo-Pr Gorenc na pir in pico


cca 50 km za precej dobro pripravljene kolesarje.

Spust bo enkraten!

Vabljeni!



TORKOVA SRE√ąANJA (20.08.2007 - FAUSTO)

21.AVGUST 2007

a

Vremenska napoved za jutri je obetajoèa!


√ąe verjameš v Olimpijske igre...


√ąe slu√®ajno ne bo deŇĺja potem ste vabljeni na Torkova sre√®anja.


Štart izpred prodajalne koles Aha ob 17:30. Trasa gre takole: Kranj-Škofja loka-ŇĹelezniki-DraŇĺgoše-Jamnik-Kropa-Rovte-Besnica-Kranj-Pr Gorenc


Vabljeni



TORKOVA SRE√ąANJA (13.08.2007 - Fausto)

14.AVGUSTA LETOS

a

Nismo se še peljali po tej trasi:


Kranj-Cerklje-√ąez Belgijo-Kamnik-SidraŇĺ-Cerklje-Adergas-Pr Gorenc


Dobrih 60km z enim hudim vzponom gorvn na SidraŇĺ. Primerna tura za tiste, ki jim klanci dišijo in tistim, ki se √®ez klance radi peljejo po√®asi.


Vabljeni na starem mestu ob 17:30!!



TORKOVA SRE√ąANJA (06.08.2007 - FAUSTO)

Spet v prièakovanju neviht

a

Jutri 07.08.2007 ob 17:30 ne bi smelo deŇĺevati.


Neverjetno je koliko torkov je bilo deŇĺevnih! Jutri gremo spet na Jezersko...mogo√®e celo do mejnega prehoda bomo videli kaki patroni se bomo zbrali. Letos sem bil samo dvakrat na Jezerskem in to je zelo slaba bilanca!


Vabljei brez deŇĺja



TORKOVA SRE√ąANJA (30.07.2007 - FAUSTO)

31.07.2007

a

√ąe bo jutri 12 stopinj v Kranju polej ne pozabite zimske kape in √įobina!!


 


31.07.2007 se dobimo ob 17.30h na starem mestu in gremo:

Kranj-Naklo-Posavec-Globoko-Begunje-Pod gorami-TrŇĺi√®- Gori√®e- Trstenik-√ąadovlje-Bobovek-Picerija Gorenc

Cca 60km...lahkotnih 30km/h povpreèja!

Toplo vabljeni!



TORKOVA SRE√ąANJA (02.07.2007 - FAUSTO)

ali nevihtna sreèanja

a

 

√ąe bo vreme zdrŇĺalo polej zna bit, da bodo.




Orkamadona, vreme zdrŇĺi to√®no 8 urni delovnik polej pa se vlije, da √®lovek ja mora spustit Torkova Sre√®anja...kar pa tudi v√®asih ni slabo glede na to, kako √®lovek potrebuje popoldanski po√®itek.




Jutri, 3.julija ma moj sin rojstni dan in jaz ne bom mogel priti, ker me baje pelje na dve kepci sladoleda na Bled. On √®asti zato ne misnam spustit te prilike, glede na to, kako škrt je.




Vseeno ste vabljeni na kolesarski izlet, ki se bo pri√®el ob 17:30 izpred prodajalne koles AHA in bo šel √®ez Drulovko prek Brega do Zbilj √®ez Vodice do Šmartna in Rašice in seveda na Rašico in nazaj na Vodice pa Valburgo do Trboj in picerije Gorenc.




Lepih 60 km...pa èeprav mene ne bo.




Vabljeni toplo!





TORKOVA SRE√ąANJA (02.07.2007 - FAUSTO)

brez neviht

a

√ąe bo vreme zdrŇĺalo polej zna bit, da bodo.


Orkamadona, vreme zdrŇĺi to√®no 8 urni delovnik polej pa se vlije, da √®lovek ja mora spustit Torkova Sre√®anja...kar pa tudi v√®asih ni slabo glede na to, kako √®lovek potrebuje popoldanski po√®itek.


Jutri, 3.julija ma moj sin rojstni dan in jaz ne bom mogel priti, ker me baje pelje na dve kepci sladoleda na Bled. On √®asti zato ne misnam spustit te prilike, glede na to, kako škrt je.


Vseeno ste vabljeni na kolesarski izlet, ki se bo pri√®el ob 17:30 izpred prodajalne koles AHA in bo šel √®ez Drulovko prek Brega do Zbilj √®ez Vodice do Šmartna in Rašice in seveda na Rašico in nazaj na Vodice pa Valburgo do Trboj in picerije Gorenc.


Lepih 60 km...pa èeprav mene ne bo.


Vabljeni toplo!



TORKOVA SRE√ąANJA (25.06.2007 - FAUSTO)

Obvezna udeleŇĺba

a

Ker je na dan 26. junija delno do preteŇĺno ravninska etapa.


Gorenjesavska cesta-Bobovek-Preddvor-Olševek-Cerklje-√ąez Belgijo-Vodice-Trboje-Picerija Pr Gorenc


Slabih 60 km....s povpreèno hitrostjo 30km/h.


Vabljeni vse ljubiteljice in ljubitelji hladnega piva in pice s pršutom...



TORKOVA SRE√ąANJA (18.06.2007 - FAUSTO)

JEZERSKI VRH

a

...ali pa tudi ne, èe nam bo sluèajno ob jezeru zapasalo pivo.


Se pravi ob 17:15 izpred Aha prodajalne èez Preddvor naravnost do Jezerskega in naprej do meje z Avstrijo.


Povpreèna hitrost naj bi bila 28 km/h...razen v primeru, da dobimo par gumi defektov.


Kdor je za lep izlet naj pride.



TORKOVA DEŇĹEVJA (11.06.2007 - FAUSTO)

...ti matr...

a

√ąe bo še jutri za√®elo deŇĺevati ravno ob 16:45...dam odpoved!


Prejšnji teden je pri nas v Švabsk vas deŇĺevalo, na Kokrici niti kaplje na Rupi to√®a...v Besnici sonce...na Planin skor sneg...v starem delu mesta deŇĺ...na Laborah √®ist dŇĺ...


In je odpadlo...alpa ni, saj ne vem...


Jutri gremo pa tud, èe bojo skire dol padale.


Trasa se prenese na jutri, 12.06.07 in na URO 17:15...seveda èakamo par minut..tiste k devajo v Ljubljani.


Tisti, ki ste èlani kluba Poleta lahko lahko po sindikalni ceni...60 eur kupite komplet kolesarski dres Kluba Polet!


 


Vabljeni!


p.s.


alpa dres Biciklkoma, ja!



TORKOVA SRE√ąANJA (03.06.2007 - FAUSTO)

za Poletovce, Bicikelkom in ostale ljubitelje specialk

a

Še malo pa bo jubilejna deseta. Upam, da bodo pr Gorencu takrat na meni uvrstili tudi Kralja ŇĹivali...Odojka.


5.junija se bomo peljali: Gorenjesavska cesta (prodajalna Aha), Škofja loka, ŇĹelezniki, DraŇĺgoše, Podblica, Besnica, Kranj, Pr Gorenc.


Dobrih 60km, namenjenih tistim, ki so ljubitelji spomenikov posveèenim padlim v NOB.


 


Vabljeni tudi tisti, ki se pripravljate za maraton TRENTA - VRŠI√ą



TORKOVA SRE√ąANJA (21.05.2007 - FAUSTO)

za Poletovce za Biciklkom laverje in za ljubitelje spezjalk

a

Prejšnji teden je bilo vse ravno kot miza...jutri gre pa tura takole:

Gorenjesavska cesta (prodajalna koles Aha) - Besnica - Jamnik - Kropa - Miša√®e - Podnart - Prev√®ev štajg do Podbrezja - TrŇĺi√® - Seni√®no - Gori√®e - Trstenik - √ąadovlje - Bobovek - Pr Gorenc (picerija)

Cca: 65 km,..namenjeno tistim, ke se ne bojijo ovinkom in kratkih klanèin

Vabljeni toplo!


p.s.


S seboj imejte vsaj 5 eur, ker ne mislim veèno plaèevat tist mrzu pir pr Gorenc



7.TORKOVA SRE√ąANJA (13.05.2007 - FAUSTO)

pravjo da bo 29 stopinj plusa

a

Prejšnjo sem manjkal ampak opravi√®eno. Sem za√®el nogi brit ob 16.30 pa mi je do 17h zneslo obrit samo eno...in tak si nisem upal pojaviti na štartu.


Je pa res, da sem moral obe obriti zaradi izgubljene stave...ne zaradi kolesarske blesave mode.


Tura za 15. maj je:


Gorenjesavska cesta-Bobovek-Preddvor-Olševek-Adergas-√ąez Belgijo-Moste-Vodice-Zbilje-Mav√®i√®e-Kranj-PICERIJA PRI GORENCU


Cca 65 km, ravninske voŇĺnje namenjene šprinterjem:):)


Dobrodošli vsi še posebej tsti, ki mate klancev Ňĺe punkufer. 



TORKOVA SRE√ąANJA ҆T.6 (07.05.2007 - FAUSTO)

v torek 8.maja

a

Dobimo se pred prodajalno na Gorenjesavski ob 17h in gremo:


Gorenjesavska cesta-Polica-Naklo-Podbrezje-Posavec-Oto√®e-Globoko-Podvin-Begunje-Pod gorami-TrŇĺi√®-Seni√®no-Gori√®e-Trstenik-√ąadovlje-Bobovek-Kranj-picerija Gorenc


Slabih 65km pod povpre√®jem 30km/h...cca 2 uri lepe voŇĺnje v skupini.


Šprint ali lete√®i cilj je tabla Trstenik. Gorskega cilja tole turo no. Nagrad pa tudi ni, razen, da zmagovalec lete√®ega šprinta √®asti eno rundo pri Gorencu.


Vabljeni.



TORKOVA SRE√ąANJA - √®etrti√® (15.04.2007 - FAUSTO)

Neverjetno

a

...v tretje se nas je zbralo 23!


Lepa številka v lepem pelotonu. Kranj - Rašica - Kranj je razdalja, ki jo prevozi vsak, ki zimskega spanja ni vzel preve√® zares. Kon√®na povpre√®na hitrost je bila pod 30 km/h...kar v prevodu pomeni, da nih√®e od nas ni v picerijo Gorenc prišel z aritmijo.


Vzpon na Rašico je bil spektakularen in zgodovinski! Prvi√® v zgodovini rekreativnega kolesarstva je na vrh takega ali podobnega vzpona prikolesarila celotna skupinica...brez raztegovanja, nategovanja, pobegovanja, sranja po celi cesti ipd. ampak s krasnim ritmom najšibkejšega √®lena.


Prekrasno...iz tega sledi, da Ňĺenskam, ki se nam bodo pridruŇĺile ne bo prav ni√® hudega.


√ąetrta TORKOVA SRE√ąANJA bodo v torek, seveda, 17.aprila.


Štart ob 17h izpred prodajalne Aha na Gorenjesavski cesti smer Besnica - Jamnik - DraŇĺgoše - ŇĹelezniki - Strmica - √ąepulje - Kranj - picerija Gorenc


50 km prekrasne ceste s primesjo 1000 metrskega odseka z makedamsko podlago, ki pa ni mote√®a niti za naše specijalke sploh, √®e ste v nedeljo gledali dirko Paris - Roubaix!?


Vabljeni, prisr√®no, vsi, ki radi kolesarite na spezjalkah in v druŇĺbi samih ljubiteljev povpre√®ka pod 30km/h in maximalnim 70% sr√®nim utripom na minuto.


P.S.


Na fotografiji boste verjetno prepoznali kolesarsko √ąegevaro dr.Mikoš Rnjakovi√¶ - Rnja, prav tako ve√®kratni udeleŇĺenec Torkovih Sre√®anj v Mezozoiku.


 



3.TORKOVA SRE√ąANJA (08.04.2007 - FAUSTO)

so na dobri poti

a

Prvi√® smo bili štirje.Drugi√® Ňĺe 12. Tretji√® pa gremo na Rašico.


Kdor se nerad pelje sam naj se nam pridruŇĺi v torek 10.aprila, da skupaj znormaliziramo preuŇĺite prazni√®ne kalorije. Priporo√®am dvojno namestitev kolesarskih hla√®k, ker nimam namena celo turo vohat izpušne pline velikono√®nih pirhov.


Peljali se bomo:


Gorenjesavska cesta-Mav√®i√®e-Zbilje-Valburga-Vodice-Šmartno-Rašica (gorski cilj) - Šmartno-Tacen-Smlednik-Vodice-Trboje-Gorenc


Slabih ali dobrih 60km.


Pridite Vi, ki radi kolesarite v druŇĺbi in oboŇĺujete Avarage speed pod 30km/h.


Tokrat obljubim, da ne bom fasal defekta.



TORKOVA SRE√ąANJA (19.03.2007 - FAUSTO)

reinkarnacija

a

Po makedamu se bomo tudi letos vozili ob √®etrtkih. √ąe se lahko zapeljemo po makedamu zakaj se ne bi še po asfaltu. Predlagam obuditev TORKOVIH SRE√ąANJ izpred "stotih" let.
Mogo√®e res ni minilo sto let, drŇĺi pa da je minilo ravno toliko √®asa, da bi prijala reinkarnacija. Tisti, ki se mogo√®e spomnite teh sre√®anj boste malce razo√®arani, ker si jih ne zamišljam ravno takih kot so bile. Original se je dogajal samo na Savskem Velodromu..na Pisti na Laborah. Vendar to so bila Sre√®anja zgolj za tekmovalce...zdaj bomo malce posodbili zadevo in se organizirali tako, da bo torkovo popoldne namenjeno ve√® ali mani le ljubiteljem voŇĺnje s specialko...skratka rekreaciji.
Ne vem, √®e je v Kranju kaka ve√®ja organizirana skupinica specialkarjev. Trbojci imajo svojo in se tudi ob torkih dobivajo...verjetno je še veliko takih ampak se trenutno ne morem spomniti...aha Vosly iz ŇĹabnice ampak šišlja se, da se bodo zdruŇĺili z Bambiji iz Trboj, tako da...
Veèino skrbi tempo, povpreèna hitrost in razdalja Torkovih Sreèanj.
Ni√® hudega. Tisti, ki nimate števca ali pulsmetra naj vas ne skrbi. Hitrost boste lahko merili s koledarjem in ne s štoparico...ampak ne vsak torek...to pa ne...enkrat na mesec bi imeli na pisti na Laborah dirko. Pravo pravcato dirko, ki bi ob koncu leta štela za Pokal Vitranc...pardon Pokal...Pokal...ne vem še...pravo dirko na izpadanje...do zadnjega moŇĺa, do zadnjega diha...gledali ste Belmonda?
Posebno vabljene babnce na specijalkah! Ja, Ňĺenske. Ena naših prijateljic bo babnce povezala v skupino Zajebanih Bab Brez Kuhovnc...ampak to emancipacijo bodo lahko širile le ob torkih, seveda...ja!
Kasneje, ko se nas bo nabralo Ňĺe kakih sedem, se bomo organizirali tako, da bomo imeli tudi, kako ugodnost. To je obljuba organizatorja in √®e se ne bo drŇĺal obljube bo moral dat jajca pod feltno.
Aja, razdalje...kilometri...cca. 60-70 na torek...lahko manj lahko pa tudi kak km ve√®. Štart naj bi bil ob 17h...27 marca...takrat je Ňĺe daljši dan, ne? Štart pred trgovino AHA.  Prva tura bo v moji organizaciji in sicer po Faustovem krogu...Kranj, Bobovek, √ąadovlje, Trstenik, Gori√®e, Seni√®no, KriŇĺe, TrŇĺi√®, Pod gorami, Begunje, Podvin, Globoko, Oto√®e, Podbrezje, Naklo, Kranj...seveda, √®e se nam bo dalo in √®e bo ve√®ina takih, ki to ob tako zgodnjem datumu zmore. √ąe organizator, se pravi jaz ugotovim, da nas ve√®ina ni zmoŇĺna takega podviga ob takem datumu...potem v KriŇĺah zavijemo direkt √®ez Duplje in k Marinšku na pir...
Aja, po turi gre vsakdo naravnost domov, ker mi nismo taki pjan√®ki kot na MTB √ąetrtek, fant tisti se zlijejo iz bufeta šele naslednji dan.
Špecialkarji nismo taki...
√ąe verjameš...v tri hitre polŇĺe...olimpijske igre...
Skratka...
Mogoèe se celo kje ustavimo in spijemo gosti sok?
Bomo videli...
 
Na koncu: Dobroošel vsak, ki rad kolesari v druŇĺbi...in ni govejk...pardon...govedna.
P.S.
√ąe bo deŇĺevalo ali tako vreme kot je danes...se prestavi za en teden, ja.
 



NA ZADNJEM SEDEŇĹU PASSATA (21.02.2007 - FAUSTO)

ZZ

a

Sem ga videl pred dnevi v eni ljubljanski kavarni...pil je kapuèino in nekaj sam sebi pridigal.


Zadnj√® sem ga videl v preteklosti...on mene v retrovizor jaz njega z zadnjega sedeŇĺa...passata.


..............


Z-Kdo si pa ti?


F-Fausto.


Z-Fausto al Franjo?


F-Fausto.


Z-Nikoli slišal. Neverjetno je, da zate nikoli nisem slišal ti pa sediš na zadnjem sedeŇĺu mojega passata...na sedeŇĺu na katerem so sedeli samo tisti, ki so zmagovali dirke...ko niso sedeli na zadnjem sedeŇĺu mojega passata...razumeš?


F-Razumem.


ZZ- In koliko dirk si ti letos zmagal...Franjo?


F-Sedem.


ZZ-Sedem je lepo število, lepo...ampak sedem kur√®evih zmag je to, √®e jaz zate še slišal nisem.


F-Škoda, da niste...zanimivo branje, √®e ni√® drugega.


ZZ-Zanimivo branje, √®e berem, da je en Franjo zmagal v Zapraši√®u?


F-Fausto ne Franjo, gospod Zvone.


ZZ-Men je mama dala ime po Zvonetu s Turjaka, k je Tabele v fojbe spat spraulou...a si ti slišal za ticga junaka?


F-Ne. Sem pa mislil, da vam je dala ime po Notrdamskem Zvonarju.


ZZ-Duhovit si Franjo. Duhovit.


F-Fausto, g.Zvone...Fausto sem.


......


ZZ- No, Fusto pred tabo je 120 km dirkanja z najboljšimi makaronarji v Italiji...prosim, da se iskaŇĺeš in opravi√®is sedenje na zadnjem sedeŇĺu mojega passata.


...


ZZ- Bravo Fausto....za las bi bil 37.


F-Padel sem.


ZZ-Tako kot si padel na moj zadnji sedeŇĺ v passatu,a?


F-PribliŇĺno, ja.


ZZ-In še vedno trdiš, da sodiš na zadnji sedeŇĺ passata?


F-Še vedno.


ZZ-Si prepri√®an? Pa ti veš kdo je prejšnji vikend sedel na zadnjem sedeŇĺu passata.


F-Preprièan. Vem ja...Vinko Polonèiè.


ZZ-Toèno.


F-Toèno, ja...


ZZ-In...kako besedo za obrambo?


F-Vinko je zlo dober kolesar.


ZZ-ho√®eš re√®i, da na zadnjem sedeŇĺu mijega passata sedijo samo zo dobri kolesarji?


F-Tako pravijo.


ZZ-Ti pa 39.?


F- 37. gospod Zvone.


ZZ- Se opravièujem 37.


F- Niè hudega gospod Zvone?


ZZ- Franjo...37. je tudi peron na Milanski Ňĺelezniški postaji...tam je vlak, ki te bo popeljal do Gorenjske, veš?


F- Kruti ste gospod Zvone.


ZZ- Ni Zvone krut, Franjo...kolesarstvo je kruto.


.....


 


Pla√®al sem mu kapu√®ino in kelnerci naroo√®il, da, √®e Ňĺe slu√®ajno vpraša kdo je pla√®al, odgovori: Franjo s 37. perona.


 


 


p.s.


ZZ Zvone Zanoškar...na fotografiji tisti levi.


F-jaz


 


 


 


Fausto



҆PELA IZ KRANJA (08.02.2007 - FAUSTO)

Specialka

a

Pripada moji generaciji legendarnih kranj√®anov, ki smo zauŇĺili staromestno folkloro v najboljši formi in brez spektakularnosti prenesli "izven" mestno. Voza√®e smo videvali samo na avtobusih pred šolami in kasneje v friziranih golfih...seveda smo jih kranj√®ani samo odzdravljali...nikoli pozdravljali. Zdaj so druga√®ni √®asi...pravega kranj√®ana sre√®aš le nekje na trajetku za Hvar ali na izletu pri Florjanu v Benetkah. Pozdraviš se in izmenjaš par neprovincionalnih stavkov in...


To je to...


Špelo sem si zapomnil kot nekakšen sinonim kranjskega dekleta. Spomnim se je še iz tistih dni, ko je v √®asih Gorenjke ona redno uŇĺivala Milko...in √®asov, ko smo trinadstropne puš√®ice videli samo v ameriški Dinastiji...in na njeni šolski klopi. Najboloj se nam je vtisnila v spomin tistega poletja, ko jo je starejši frajer fural na avtomatiku...ko smo si za vse ve√®ne √®ase zapomnili tisto plapolajo√®o enodelno √®rno-belo krilce, ki je v spodnjem delu nesramno odkrivalo porjavela stegna in v zgornjem komaj zadrŇĺevalo pritisk brste√®ih bradavi√®k. Kasneje se je z avtomatikov preselila na zadnje sedeŇĺe hond in kawasakijev...njena rit je rasla nesorazmerno s širino zadnje motorjeve gume...in to nas je še zelo jezilo.


Gaulloises...Galva...Galvajc...kranj√®ani so vedeli, da bo tam...da je tam...zaradi nje se je spla√®alo imeti letno karto. Voza√®i so jo prepoznali Ňĺe iz modnih revij in aktualnih √®asopisov. Prišli so √®asi, ko je motorski sedeŇĺ zamenjala z udobnejšim usnjem športnega dvoseda...ponavadi s takim, ki ima ve√® konj pod pokrovom kot pa cela Lipica. Še vednoi je bila videti prekrasna in Prava Kranj√®anka. Naša teorija o Metulj√®ku, Ki Bo Plahutal Samo Eno-Dve Sezoni ni drŇĺala. Z leti je niti gravitacija ni napadla. Naše √®akanje je bilo zaman. Njena pojava je še vedno delovala kot bi zamrznil fotografijo iz maturanskega plesa. √ąe bi seveda imel fotografijo iz tiste no√®i, ko je konfekcija obleŇĺala na obali blejskega jezera...ne samo njena...še tista od Ticga Z Audijem. Politi√®ni fax, vladna sluŇĺba...najprej par let Beograda...potem √®rni √źip Ameriške Proizvodnje...tip, ki ga nih√®e ni poznal in ni bil iz Begrada...in v globoki osamosvojitvi prenese beograjske izkušnje na našo vlado, ki jo ob vhodu v Evropo kot prvo transpotira v Bruselj.


Od Milke do Bruslja je kratka pot...lahko pa je dolga 25 let...in √®e si iz Špela iz Kranja pride ob pravem √®asu.


Ampak naj ne dolgovezim...


Iz Bruslja je prišla na idejo, da oba svoja Gorca (Mountain bikea), Fulya in Trdaka proda in prešalta na Specialko!?


Kdo bo, èe ne ona?


Kaj pa balerinke pa tenis lopar pa konji pa golf palice pa..pa...pa-pa...vse...Specialka je zakon, pravi.


Špela, Špela...vedel sem, da si ti našga jata ptica, samo pretvarjala si se na zadnjem sedeŇĺu kawasakija...vedno si vedela, da je tvoji riti prostor na biciklu,a?


Ko je Mengele iz kranjske kolesarke trgovine snel spod stropa pravcato specialko se ji najprej ni upala pribliŇĺati. √ąlovek pa√® pomisli, da Ňĺenski Titanium barva ni vše√®...


-OK, fanta...√®e ho√®eta, da se peljem s tole Suho JuŇĺno ji dajta vsaj gume na feltne.


Tako tankih gum ni pri√®akovala...kako naj bi, ko pa se je celo Ňĺivljenje bahala ravno s tipi, ki so svojo intelegenco merili s širino gume na motorjih in avtih. Glih zato je zdaj na √źipu, stari...


KorajŇĺa se ji je povrnila, ko si je nadela roza-beli dres...njegovo fantasti√®no prilagodljivost je zaznala po najinih o√®eh in ravno, ko sem Ňĺe hotel vprašati, √®e je silikon naš al je Bruseljski...se Špela pohvali, da je edin sre√®na, da ji do današnjega dne ni bilo treba nositi teh trapastih nedr√®kov pod tkanino!??


Se pravi, da so tudi njene šobe še vedno prva vgradnja in prav tako rit...ujeta v kolesarke hla√®ke.


En krog po dvoriš√®u in kolo je bil Ňĺe na √įipovi strehi.


Rokavi√®ke, √®elada, o√®ala, nekaj parov kolesarskih nogavic, √®evlji tri para...še ena √®elada zraven drucga dresa...še ena o√®ala zraven tistih tretjih nogavic in...


-Vaju obvestim o obèutkih...


Je pomahala v slovo.


 


Odprla sva pivo in tiho zrla v kranjsko polpreteklost...


Kakorkoli se obrneš...maš rit zadaj...kakorkoli premišljuješ...o Gorjancu in Galvajcu....o Creini in Delavcu...o vseh pizdarijah v Kizlštajnu in Turistu....Sax-Pubu in Piranu...na koncu pade stavek: "No, ampak Špela... vsa tista leta ni zgubila forme. Jebemti prava Specialka je bla...pravzaprav...je, še vedno!!"


Zdaj je še vedno v formi in kot je rekla si bo z nakupom Specialke formo še izboljšala.


Mi ji verjamemo. 


 


Tudi Ob√®utke ni pozabila poslati: "Fanta, tale Spezjalka je noro hitra! √ąez par dni pridem v Kranj...nujno rabim Polarko!"


Ciao in poljubèek iz Bruslja!


Špela


 



INVENTURA (04.01.2007 - Fausto)

odprto pismo prijatelju Viliju

a

Pregled stanja ob koncu leta. Popis blaga in zalog. Popisovanje sredstev in virov sredstev.


Šele pri frizerju sem ugotovil, da je stanje precej gubasto in sivo. Tip v ogledalu ogrnjen z belo plahto je bil res potreben popisa. Da se √®lovek lahko v enem letu tako spremeni? Še frizerka je morala priznati...


Ma ne govorim jaz o sebi ampak o mojem prijatelju Viliju.


Seveda rad delam inventure ob koncu leta. Ne seštevam prekolesarjene kilometre niti ure, ki sem jih presedel na sedeŇĺu bicikla. Najraje seštevam nove prijatelje, ki jih dobim na ra√®un kolesa...√®e jih dobim...√®e jih ne izgubim...no raje jih dobim...al ne vem, √®e jih nisem zaradi kolesa ve√® izgubil kot pa dobil...


√ąlovek niti opazi ne, da ima lahko frenda manj, √®e ga na Jošta...bog ne daj...√®akaš nekaj sekund. In √®e to ponoviš dvakrat...njega ni ve√®.


Nikoli...


In tako sem se pri frizerju spomnil na Vilija. Kje hudi√®a kolesari, da ga nikoli ne sre√®am? Ne morem se spomnit kdaj sem bil na Joštu pred njim? Mogo√®e enkrat, samo enkrat, ko res ni bilo pomembno kdo bo prvi za šankom...in kdaj je pomembno? Zgleda, da prav vsako turo...


Ni hudi√®, da, √®e na koga intezivneje misliš par minut in evo ti njega pred obli√®je.


-Vili, prijatelj, kje si ti? Greš z nami na PredboŇĺi√®no turo?


-Ne mam lih turnir v badmintonu tisto soboto...


Badminton? OK. verjetno Ňĺena špila s sodelovkami pa so zorganizirali turnir...on pa je...on...verjetno sodnik...alpa √®aka za šankom, ker mata samo en avto.


-Veš, kar nekaj √®asa Ňĺe igram badminton in sem full not padu...igra je strahotno hitra in zahteva ma√®je reflekse...vsaka mišica je kot struna napeta...in lopar mam iz Titana...in res...mi gre zelo dobro...evo na turnirju sem kandidat za kolajno...


Od takrat sem mislil, da moram s sabo nositi tiste palèke z navito vato na obeh koncih.


Ampak sem dobro slišal...


-Vili ti...badminton...√®lovek saj te je meter in pol √®ez hrbet in maš mo√®ne kosmate roke. √ąe Ňĺe ne poganjaš pedal bi bil odli√®en za drvarja....za badminton pa...


Sem ga poslušal in poslušal in na koncu niti na pir nisva šla ampa vsak v svojo smer.


Badminton?


√ąe malo bolje pomislim kakorkoli obrneš se moraš boriti za kolajno...mislim v moški konkurenci, seveda. Ajd v Ňĺenski konkurenci je, siguren sem, konkurenca ostra, kakor je pa√® v umetnostnem drsanju ali sinhronem plavanju? Moška konkurenca v badmintonu? Me malce v dvome poslili. OK, verjetno celo najdejo tri ali štiri kandidate za to igro...ja, zdaj razumem in se Ňĺe moraš boriti za kolajno. Ampak neeee...sej niso štirje...mogo√®e v Amerika ali Rusiji, kjer je število prebivalcev malo števi√®neje kot pri nas...ja...


A da ne igra on Badminton zato, ker ma slabši √®as na Jošta? Mogo√®e njegov √®as ne pride niti v prvih pet debelušnih rekreativcev v Kranju...on pa tako suh kot vereja? A ni on Ňĺe na košarki manjkal zadnjih pet let? √ąaki, √®aki...saj ga niti na Krvavcu ni ve√®?? Dvakrat smo smu√®ali med koli...


A jaaa...√®lovek...badminton je prekrasen alibi...tam moških ni.


Poglej ga...


Kako nas je izigral?


Me ma, da bi se prijavil za eno igro...ampak, ko dedc prime tisti zobotreb√®asti lopar√®ek v roko je res grdo vidit...res...ma, kot, da bi drŇĺal kuhalnico v roki a da ni pla√®an za kuhanje!?


Torej Vili, prijatelj moj, na kolesu te zgleda ne bomo videli veè.


Ti pa nas ne boš videl s tisto muholovko v rokah...


In kdo bo zdrŇĺal dlje?


Verjetno ti, ker si zmene trmasto...alpa jaz teslo, ko nisem opazil, kako pomembno je priti pred nekom na vrh hriba...za šank...


Pa saj je zmeraj pla√®al rundo, √®e je prišel prvi gor.


Kako sem bil lahko tak in mu enkrat ali dvakrat nisem dovolil plaèat runde?


Al je bil še kdo drug tako trdosr√®en in je šparal njegov devŇĺej?


 


Tolk o Viliju...


 


p.s.


√ąe je to odprto pismo zanj potem mu sporo√®ite, da še vedno obstajajo kolesarske spletne strani.



Decemberska ideja (13.12.2006 - FAUSTO)

Ň°e eno leto brez Arabe

a

√ąe pogledam na zid vidim zadnji par odli√®nih jošk na koledarju naše izvrstne tovarne, ki med drugimi pija√®ami proizvaja tudi pivo.


December?


Ujel me je ravno na nivoju nad 0,5 promila. Ni on kriv. Od vseh mesecev na koledarju imamo njega edinega, ki ga èakamo in ne obsojamo, da nas tako rad pahne v omame.


Alkoholne?


Koliko sem letos oddelal delovnih ur? Koliko èasa sem porabil za sebe? Koliko èasa za nekoga, ki mi je blizu? Koliko èasa za tistega, ki mi ni tako blizu a je nujno, da ga videvam? In koliko èasa sem spal?


Od vseh vprašanj me zanima edino tisto drugo.


In ko pogledam na omenjeni koledar in vidim sredino decembra leta 2006, najprej pomislim, da tega decembra ne bo nikoli ve√®. Potem pomislim na to, kar dejansko sem. In sre√®a je taka, da levo od stola vidim ogledalo, ki je tako malo a tako veliko, da prikaŇĺe tisto, kar seveda nisem pri√®akoval, da bom videl.


Sedim pred monitorjem...tipkam po plasti√®nih kvadratkih...v lepo zlikani trenerki, sveŇĺe stuširan in obrit, po√®esan na pre√®ko...pripravljen za jutrišnji delovnik, √®akam na pla√®o, da vidim koliko lahko dam v štunf, koliko za dedka Mraza, za poloŇĺnice to√®no vem znesek in...koliko mi ne bo ostalo.


Zavrtim fotke v glavi deset let nazaj...ne veè.


Kako je mogo√®e, da se √®lovek v desetih letih lahko spremeni v pedra z zlikano trenerko na pre√®ko po√®esanega, ki razmišlja, kako bo jutri dokazal, da je Nepogrešljiv V Podjetju?


"Mlad, ustvarjalen, iznajdljiv, brezobziren, visoko motiviran, visoko usposobljen...v bistvu si druŇĺba Ne more privoš√®iti, da bi me izgubila."


Ha...


Mogo√®e sem hotel re√®i, da delo nikogar  en drek ne briga, vsi sovraŇĺijo svojo sluŇĺbo...tisti, ki pravijo, da uŇĺivajo v njej in ne delajo za svoj Ňĺep v prvi osebi so pedrasti laŇĺnivci...jaz sovraŇĺim svojo sluŇĺbo, ti sovraŇĺiš svojo sluŇĺbo...kaj je storiti?


December je....


Kaj hudièa delam pred monitorjem, èe je zunaj december?


Ugotoviti zakaj se èlovek v parih letih spremeni do takega praga nerazpoznavnosti, da enostavno zamede v enostavnem koledarju.


Ali pa je krivo tisto, kar tudi moški pri mojih letih redko prizna?


Da ima misli popolnoma na paši, da ga ne zanima popolnoma ni√® drugega, kakor pa odli√®no se imeti pa tudi, √®e samo en dan?


In zato mi je poslal mesiè dne 13.12.2006 ob 12:30...jaz in direktorica sredi sestanka...in njen oz. moj mobi na mizi...prileti pisemce brez tona...inkognito pritisnem Prejeto..."Stari, pozdrav z Braèa. 18 stopinj in trièetrt hlaèke. Bicikl je super. Prav si imel, ko si mi priporoèil Record namesto Force...ispadu bi Idiot, èe bi to naredu. Danes pade stotka. Pozdrav v Kranj...iz Splitske!"


Pozabil sem na december in Veseli December...in kaj smo se na sestanku zmenili...po moje, da so me prodal skupaj s fikusom..alpa smo kupili tisto, kar ne bom mogel prodati v naslednji petletki?!


Kako je mogo√®e da dva dobra prijatelja tako razli√®no preŇĺivljata dan?


Ob 18h pridrsam domov. Ve√®erjam. Odlo√®itev je padla. In to samo zaradi mesi√®a. Da tokrat je prevagal...V roke vzamem katalog s kolesi COLLECTION 2007. Matr...odlo√®il sem se!


Januarsko smu√®arijo v Arabi pre√®rtam in obkroŇĺim Falcon Evo!


To, to je pogum! Opravi√®im se Specialu in mu obljubim še dolgo skupno bivanje...ampak v malce druga√®ni obliki...


Sej baba itak ne smu√®a s takim uŇĺitkom kakor jaz kolesarim...otroci so pa itak moji ve√®ni dolŇĺniki in so vzgojeni komercialno naravnano, da poznajo na√®elo: Upniku samo prikimavaj...


Tako...


Veseli December je lahko lep tudi, √®e nisi pijan. Zadostuje, da za svojo rit premisliš, kar se da Komercialno...in √®e so si komercialisti izmislili BoŇĺi√®ka plus dedka Mraza...ni vrag, da se jaz ne bi še spomnil kako na Falcon Evo našraufat še Record?!


Hja...


Naslednje leto zna biti hitro, zelo hitro in zelo lahko, malo manj Karbonsko in malo veè drugaènega kemijskega elementa, zelo trdega, lahkega, srebrnosive kovine podobne siliciju, s simbolom Ti.


 



ŇĹIV POKOPAN (22.11.2006 - FAUSTO)

Dobesedno

a

...pod poezijo zlatih prenašalcev, se ne dam, telovadni liriki plesalcev. ŇĹiv pokopan! Pod diktaturo pudra mehiške blondinke, kot partizan med ofenzivo gnile šminke.


Te besede zastopim tako kot vsi ostali. Naj dvigne roko tisti, ki misli, da sem si sam spomnil zgoraj natipkane besede!?


Jasno, da nisem...


Sem jih pa obèutil.


Ali bolje natipkano...jih doŇĺivljam v teh dnevih. Ti dnevi pa pri nas kolesarjih štartajo takrat, ko nam premaknejo uro na Zimski √ąas.


Zimski √ąas?


Sigurno osovraŇĺeni √®as za kolesarje? Matr, da je...


Ve√®krat mi je Ňĺe na misel padlo, da bi se enkrat pripravil za/na Zimo. Da bi Ňĺe oktobra, ko pridem iz zadnjega Poletnega Jadranja Po Kornatih, rezerviral 10 dni v januarju v Arabi...potem pa odhitel po novo bundo in nove hla√®e in novo kapo in rokavice...seveda vse od Toneta Zajlerja...nabavo Tehni√®ne √®evlje, najnovejši Elanov model smu√®k...in √®akal prvi sneg...√®akal...madona, √®e ga v tem primeru ne bi teŇĺko √®akal potem ne vem v katerem bi ga.


No, tudi letos je datum krepko proti MiklavŇĺu in niti zimskih gum nimam na avto...


Kaj šele rezervacije v Arabi?


In kaj zima naredi iz kolesarja?


Poruši ravnovesje hormonov in nevrotransmiterjev v moŇĺganih...namesto Cedevite za√®nejo segati po zdravilih, ki jih predpišejo psihiatri. TeŇĺave v koncentraciji so opaŇĺene vsakodnevno. Prekrvavitev je po√®asnejša, koŇĺa postane tesnejša, manj se znoji in ve√®krat hodi na vodo...sr√®ni utrip se spremeni...skrije se globlje in ga zazna samo z mo√®nim dotikom...pojavijo se vro√®i√®ne ter mrzli√®ne bolezni, bole√®ine v sklepih...


Skratka...


Na osnovi doktrine o gibanju kolesarjeve energije, imenovane ZKPU (v kolesarkem prevodu; Zakva Kur++ Premikate Uro) je jasno prebrano od tistega, ki je Ňĺe kdarkoli pisal o tem, da je zima za kolesarja...pogrebš√®ina.


Razen v primeru!?


Primera...pa ni...


Zaradi enotnosti kolesarjevega telesa kot takega in enotnosti √®loveka z naravo na eni strani ter nasprotij med njima na drugi strani je treba Zimo obravnavati glede na vsakega posameznika in na njegovo okolje. To je osnovni princip zdravljenja Kolesarke Tradicionalne Medicine.


O èem jaz to?


O tem, da √ąlovek Smu√®ar v enakem koledarskem obdobju popolnoma druga√®e Ňĺivi kot √ąlovek Kolesar!


Ha...tega niste vedeli?


Obstajajo triki, kako Kolesarja v zimskem obdobju preleviti v Smu√®arja. Obstajajo, obstajajo..ampak Tisti Tapravi ne padajo na te cirkuške manevre. Ne re√®em, da Krvavec pozimi ni mamljiv...dale√® od tega...šesteda sedeŇĺnica, ki te popelje na vrh je taman tista to√®ka, ki bi me odvrnila od SneŇĺenih MoŇĺ, tisti trenutek, ko bi zaradi preostalih petih Smu√®arjev na šestsedi sedeŇĺnici moral poslušati hvalnice Belem Snegu!?


Belem Blato...piz** li mu materina, da mora prav vsako leto pridet Med Nas...in on in MiklavŇĺ in BoŇĺi√®ek in Dedek Mraz...vsi po vrsti nej se je***!!


A ni lep mesec Maj in vse daljši dan..in toplejši in je prvi mesec brez √®rke R...in Kolesar lahko nadene Kratki Dres....a...a....??


Seveda je!!


√ąe pa ruknate pogled na koledar...zdaj..potem smo v globokem dreku!


Razen v primeru...


Razen v primeru, √®e vam prijatelj ne priporo√®i nakupa Stojala Za Vaše Kolo!!


Ali imate Stojalo Za Vaše Kolo...stojalo, ne tako kot pred Mercatorjem, kozu...tako stojalo, kot ga imajo vsi gospodje serviserji v kolesarskih delavnicah...tisto, ja, s √®eljustjo, ki neŇĺno zgrabijo vaše kolo za Tanajdaljšo Štango??


Nimate?


Pojdite jo kupit!


Po prijateljevem priporo√®ilu sem jo kupil...42.000,00 sit...na okroglo tudi √®e nisi iz Okroglega:)...ti ne bo Ňĺal tisti moment, ko boš to stojalo nesel...verjetno v klet..ali garaŇĺo...ali pa√® kjerkoli Ňĺe imaš svoje ljubljeno kolo...in boš svoje ljubljeno kolo s √®eljustjo Stojala Za Vaše Kolo ugriznil v Tanajdaljšo Štango in...


In....?


...boš videl prvi√® v Ňĺivljenju svoj bicikl iz popolnoma druga√®ne perspektive!


Ne boš ga gledal PoniŇĺevalno...s pogledom proti parketu...ne,ne...tokrat ga boš imel enakovredno v liniji tvojih zenic...zdaj šele boš videl kje so tiste Kobilice, ki si jih naštel trgovcu preden ti ga je zbasal v avto al na avto.


In to še ni vse...


Iz špajze vzemi pivo...verjamem, da maš v kleti star Hajvfi...verjamem tudi, da (√®e Ňĺe bereš tole) imaš vsaj eno plato Majlsa Dejvisa...ruknaš cede al vinilko v zvo√®nike...odpreš pivo in ga gledaš, gledaš, opazuješ, preu√®uješ, opazuješ, oboŇĺuješ, gledaš, ob√®uduješ...


In se ti jebe, √®e je zunaj meter snega...nej ga Ňĺena odkida...alpa mulc...√®e ma za mastur**** mo√®no desnico ma tud za lopato.


Ti pa poslušaš Ske√®es of Spejn in ga gledaš...pipsaš z Wedejem...√®istiš...pregledaš Rane Vseh Letošnjih Kilometrov...zaznavaš sre√®o...nisem ve√® Ňĺrtva zime...oooooooo, potrebujem nov sedeŇĺ! In nove Zapenjalce...tile so preteŇĺki. S tem vilicam bi lohka gnoj nakladou...BoŇĺi√®nica bo šla za nove Manitue, ja bo...ne pa za Lego Jebene Kocke!!


In ko Ske√®es of Spejn pride do komada D Pen Piper...odpreš še eno pivo!


Ja...še eno...


In mogo√®e ugotoviš, da ti je seviser slabo napel napere? 


 


In, ko se plata kon√®a jo daš na za√®etek...


Po tretjem pivu paše še pod kotom narezana klobasa...s klobaso ob rami mora biti sir...in preden greš spet po stopnicah v Vsakdanjo Uro...najdeš cede Roling Stonsov?


Start Me Up!!?


 


 


 


p.s.


Tale dva na fotografiji sta tista dva, ki imata pozno jesen in zimo...samo zaradi Ohranitve Naravnega Ravnovesja.


A si predstavljate kolk bi blo nadleŇĺnega mr√®esa v Kolesarjevih o√®eh...v juliju naprimer, ko bi se spuš√®al z Jezerskega...√®e ne bi bilo zime?


 


A?


ŇĹiv pokopan! Se še ne dam! Tale Predinova sranja ti v√®asih skrajšajo zimo...


 


 


 


 



Z rokama na hrbtu... (09.10.2006 - FAUSTO)

Record lover

a

Med politiki sem sedel zavedajo√® se, da imajo modeli to jesen svojo sezono. Vsake štiri leta, delajo tri mesece. In potem...delajo, delajo...samo to noben ne ve. Za kolesarje so volitve Ňĺupanov in svetnikov nekaj najboljšega, kar se nam lahko zgodi. Sicer v intervalih s triletnimi pavzami ampak redno dobimo vedno znova kako fliko asfalta tam kjer smo Ňĺe parkrat kasirali defekte.


In tako zavedajo√® se kam kdo spada in kdo je koga kam povabil na golaš ugotovim, da še ne pripadam nobeni politi√®ni stranki...na zgraŇĺanje sosede√®ih na leseni klopci nekaj metrov od √®evap√®i√®ev na rešetkah priznam, da vendarle pripadam enim...sicer klubu, hoby klubu...ki nima veze s politiko ima pa vezo z bicikli! Seveda sem moral zardeti...


Klub ljubiteljev Recorda je ustanovljen v zgodjih osemdesetih. V klubu so seveda zbrani samo ljubitelji Recorda, ha...V√®laniš se lahko samo ob priporo√®ilu kakega √®lana...ampak to ni še vse...priporo√®ilo moraš tudi javno opravi√®iti. Javno opravi√®iti pa niti ni tako lahka naloga. Evo, npr, √®e bi jaza zdaj koga hotel priporo√®iti za v√®lanitev v klub ljubiteljev Recorda bi ta tip moral naravnost v Las Vegas, kjer je letos glavni √®lanski kongres in samo na tem kongresu potrjujejo nove √®lane. No, lahko po√®akaš na naslednje leto, ko je kongres v Maleziji...ne vem to√®no v katerem mestu.


Najbolj znani kolesarski sejmi so štirje: Eurobike (Nem√®ija), EICMA (Italia), Interbike (Britanija) in Bikeshow v  Las Vegasu...je tud en na Tajvanu ampak tam je vse prepocen. In, ker je hvalabogi nam najbliŇĺji tudi prvi izmed vseh se tam vsako leto sre√®amo √®lani Kluba ljubiteljev Recorda.


Pejte enkrat na ta sejem, toplo priporo√®am. Poiš√®ite štant od italjanske firme Campagnolo fokusirejte kje na štantu je rastavljen Record, stopite korak dva od paviljona in opazujte. √ąlana kluba kljubiteljev Recorda boste spoznali izmed vseh obiskovalcev. √ąlan LR je sveŇĺe obrit in ponavadi na pre√®ko po√®esan, je bledoli√®en in skoraj pohoja podo√®njake...ob novici, da se je Record popolnoma preoblekel in s tem spremenil je postal sila nervozen in nespe√®nost ga je mu√®la poslednja dva meseca. Novo preobleko Recorda je videl šele pred kratkim in to na √®lanskem netu, od takrat ne je in skoraj ne pije.  Oble√®en je v svojo najboljšo obleko ponavadi temno sive ali √®rne barve, lahko, da ima kljub vro√®ini v dvorani tudi kravato do popka, roki ima sklenjeni na hrbtu in nepremi√®no stoji ve√® kot eno uro pred vitrino. Absolutno se ne dotika izdelkov. Absolutno ne!! On ve koliko kaj tehta in iz √®esa je narejeno...ima seveda ob√®utek za materiale in prefinjenost za dizajn..ve koliko je npr 165 gramov suhe teŇĺe...o, ve,ve... √ąe ga bolje pogledaš vidiš kapljce znoja, ki prehitevajo ena drugo in zmagovalka se kot gumica stegne z vrha nosu proti spodnji ustnici, ki je suha in hrapava kot Kraška zemlja v juliju. Še kar stoji nepremi√®no. √ąe ga pogledate v o√®i vidite, kako mu kuglici preskakujeta iz artikla na artikel...potihem komentira...razpravlja sam s sabo...krega se s sabo...spet minuto zatem smehlja. Ponavadi potegne iz Ňĺepa srajce popolnoma novo beleŇĺko in sveŇĺe nalivno pero z novo bombico. Zapisuje si ob√®utke. Smehlja se in prikimava z glavo. Vesel je in sre√®en, da je tam....ob njem. Pred odhodom stopi za korak nazaj še predzadnji√® pogleda vitrino, ki ga lo√®i od njegovih najlepših izdelkov na svetu...potem pogleda svoje brezhibne √®evlje in še zadnji√® pogleda vitrino z njegovini najslajšimi sadeŇĺi...odkoraka...vendar v rikverc...nima srca obrniti hrbta svojem Recordu...nima...Ko je Ňĺe skoraj izven paviljona, iz notranjega Ňĺepa potegne miniaturni digitalni aparat, ustavi prvega mimoido√®ega in ga prosi, da ga fotografira zraven Recordovega veriŇĺnika...to je še zadnji stik ob premiernem snidenju. Ponavadi to fotografijo doma pokaŇĺe le najboljšemu prijatelju, pomanjšano nosi v denarnici, pove√®avo pa si nardi za zid spalnice na katerem Ňĺe visijo izbrane fotke raznih Recordovih izdelkov...


In √®e ste Ňĺe tam in ste opazovali pravega √®lana kluba Ljubiteljev Recorda, postojte še malo, prepri√®an sem, da boste prav kmalu zagledali kakega ljubitelja Durejsa (Dura Ace). Oni so seveda neorganizirani...seveda niso povezani v klub. Kje pa! Zlahka jih prepoznaš. Ponavadi so v kratkih hla√®ah in zjahanih japonkah, nekateri so celo brez nogavic √®eprav jih velika ve√®ina nosi japonke z nogavicami. Nogavice so seveda kolesarske. Ponavadi so višje rasti extremno suhi z mo√®no dioptrijo in obvezno z uro, ki meri sr√®ni utrip. Take vrste ure nosijo celo v cerkev. Tehni√®no so zelo podkovani. Modno zaostajajo tudi za najbolj zaba√®enim avstrijcem iz Tirolske. Majice, seveda, ne srajce, ki jih nosijo so obvezno popisane z izdelki katere zalaga ta njihov Japonec...majica je seveda zatla√®ena za pas kratkih hla√® z široko elastiko a zadaj seveda nad ritjo je majca po tako dolgi poti s kombijem ali vlakom ali avtobusom zlezla ven ne da bi cel dan opazil. Seveda na sejem prihajajo organizirano v jatah....z avtobusi ali kombiji...ne pijeo piva na štantih niti jejo pe√®ene piš√®ance. Jejo darilne vitaminske √®okoladke, ki jih na sejmih brhke hostese talajo in pijejo prav tako darilne vitaminske napitke. Pred vitirinami niso pri miru ne...ska√®ejo iz enega konca vitrine k drugemu in probajo nekako umakniti steklo, da bi ja lahko zgrabili kak kos izdelka...ne uspe jim, steklo je predebelo in preteško...seveda zagledajo tiste artikle, ki so z tanko zajlo pripete na razstavni mizi...takoj ga zagrabijo..teŇĺkajo, primerjajo teŇĺo...materialov in dizajna niti v sanjah ne...zgolj samo teŇĺo. Na koncu samo zgrabijo kup katalogov jih zbašejo v rukzak in odvihrajo proti naslednjemu štantu, kjer pri√®akujejo kako zastonj reklamo...


In tako zavedajo√® se, da so volitve po kolesarski sezoni...me prešine, da kljub temu, da imam rad politike ostanem na svojem bregu. Lepo je gledat tud na drugi breg ampak...kako Ňĺe pravjo Dalmtinci: Hvali more, drŇĺ se kopnog...


p.s.


√ąe bi politiko tolk vedl o kolesarstvu kokr jest vem o politiki...potem bi se zapletel v slovenski kolesarski mreŇĺi...


Ampak Ňĺal...


No, en, ki kandidira za Ňĺupana pr nas v Ljubljan ve, da Lance Armstrong nima enga jajca...in da je trikrat zmagou Tour....√źiro pa petkrat...


I jebiga...


 



Eno leto na Sunnu (18.09.2006 - fausto)

Enoletni dopust

a

Mineva leto dni odkar mam Sunna v spalnici.


Se sploh ne po√®utim toplovodarja. Itak pravijo, da je kolo srednjega spola, karkoli to Ňĺe pomeni. Tisto kolo...ali tisti bicikl...ok, lohka sem dvocevka. Ampak, ker garaŇĺe nimam, kleti nimam, na hodniku so marele, v dnevni je TeVe, v kopalnici babnca, v špajzi marmelada, v otroški sobi Bagdad...in jebiga...lih v spalnici je placa nekaj...mal od no√®ne omarce levo proti radiatorju ne prebliz okna, da se ne prehladi...lih tolk blizu in tolko dale√®, da zjutrej, ko vstanem in si o√®i pomanem, najprej njega zagledam...pol pa uro in pol Ňĺeno...√®e ji slu√®ajno sraj√®ica zleze √®ez boke.


Ni šlo druga√®e. Pa sej je tako tudi dobro. Ne smem lih okol razpredat, ker te majo sosedje lahko za √®udaka.


Za prvi rojstni dan sva se zapeljala po najini klasi√®ni Hišni Trasi. Tam nekje na polovici sem se spomnil, da bi lohka ob okrogli obletnici...minilo je to√®no 22 let odkar se redno ali najve√®krat peljem po tej poti, lahko bil toliko samozavesten, da jo poimenujem Faustov Krog. Faustov Krog, sliši se zgodovinsko...al samovše√®no...no, gre pa takole: štartaš pred Gorenjskimi obla√®ili, števec daš na nulo, o√®ala na nos in nogi na pedala...smer, Kokrica, naprej na Bobovek proti Preddvoru, zagledaš tablo Tatinec in zaviješ v Tatinec, greš √®ez vas vseskozi po asfaltu, zdej je še potanovem √®ez Nive vse do Trstenika. Pol pa šibneš proti Kranju ampak Ňĺe takoj iz Trstenika, mal naprej, proti Pangeršici, zaviješ proti Gori√®am. Iz Gori√®, √®ez Seni√®no do KriŇĺ, pa iz KriŇĺ √®ez cesto dol v lukno, pa gor na Kovor, pa √®ez Bistrco pod Dobr√®o, pod goram √®ist do Begunj. Iz Begunj pa √®ez Brezje na Posavca in naprej proti Podbrezju, pa gor na ŇĹeje in iz ŇĹej v Strahinj, Kokrico, Gorenjska obla√®ila, konec.


Klasika....


Faustov krog,paè...


No, in sva z mojo Spezjalko...ohoho...spezjalka...je pa Ňĺe Ňĺenskega spola,a?? Tista, Spezjalka,a? A je to, to?


Lepo sva se peljala, tko lepo, da je bil srce še zmeri na levi in lih tolk,da s tistimi Šimano zajlami okol balance nisva Eurošporta ujela. Sunn Special? V enem letu bi moj Sunn moral zamenjat osebno izkaznico. Sem mu, kar precej spremenil osebni opis...ampak mislim, da si je to zasluŇĺil. Zdaj je še lepši kot pa je bil ob rojstvu. Malce je tudi laŇĺji, ker sem pazil glede prehrane. √ąist je pa še vedno kot je bil v trgovini preden sva se spoznala.


Francoz je Francoz. Ti re√®em ,ga prepoznaš na kilometer. Zgleda, kokr en vaŇĺi√® iz Pariza ampak, ko mu pristopiš bliŇĺje ugotoviš, da v bistvu, tako kot Evropa neb mogla obstajat brez francozov tud kolesarstve neb zmoglo brez Sunna. Prekolesarila sva slabih 10.000km in vmes zamenjala verigo in...in...ni√® drugega. Slabih deset tiso√® km lahko pomeni tudi osem tiso√® km, a ne? Nikol nisem vedel kaj mislijo z npr; slabe dve minuti je bil boljš al slbih 10 km je še do cilja...orkamadona...ponavad to ni niokol tolk slabih, da en bi bil na smrt zatrokiran,a? No,...nekej jih moraš Ňĺe prekolesarit, da te take stvari motijo...Skratka, zamenjal sem samo verigo, vse ostalo, kar sem zamenjal je bilo samo zaradi kozmeti√®nih popravkov. In leg ga Francoza, te√®e kot nov.


Enkrat samkrat sem ga posodil za en dan prjatlu iz Murske Sobote. Orkamadona, fant, ti povem, je prijadrou nazaj s frizuro √źona Travolte in s takim nasmehom opod nosom, da sem bil prepri√®an, da mi ga ne bo hotel vrniti."Totale mašinca pa hiti!!"...v prevodu: "Ta bicikel je pa hiter!" Hiter je tolko, kolikor ga poganjaš, bi rekel tisti, ki se vozi samo k maši z njim. Ampak ta bicikl je zares hitre sorte. Tisti, ki je v karieri zamenjal par spezjalk bo vedel o √®em tipkam. Ponavadi je tako, da skoraj nikoli ne greš na slabši avto...tako se re√®e...nekako tako pa re√®emo Spezjalkarji...nikol si ne kupiš po√®asnejše. Vsako novo dirkalno kolo je hitrejše...in šele potem re√®eš, boljše. 


Eno leto je dovolj, da se spoznata do spoznanja ali sta za skupej ali je bolje, da se razideta. Pred kratkim sem bil na najve√®jem kolesarskem sejmu na svetu v Nem√®iji z namenom, da si tam poiš√®em svojo naslednjo Specialko. Kljub prehojenim kilometrom in kilometrom...sejem je za tri MOS-e v Celju a našel nisem nobene, zaradi katere bi zapustil svojo. Resni√®no! Ne re√®em, da ni bilo skušnjav...dale√® od tega, da bi se pretvarjal...ampak, ko pogledaš trezno in z razdalje in seŇĺeš v Ňĺep in vrŇĺeš spomin na ban√®ni ra√®un...je jasno, da je tisto kar imam doma Zlata Vredno. Za to kvaliteto in tako postavo in tako teŇĺo in taqko predanostjo in tako ljubezen, bi roko v Ňĺep, moral tam na sejmu odšteti slaba dva miljona slovenskih tolarjev. Tolk jih pa nimam...


Razen √®e na telescu piše Sunn...


 


p.s.


to ni zato natipkano, ker sem lih v AHA kupo Sunna...to je zato, ker ga še nisem odpla√®ou pa zato zej moram tipkat...hec...


p.s.


to je zato, ker sva neko√® z g.Aha√®i√®em obiskala ta isti najve√®ji sejem na svetu v Nem√®iji in se na mah zaljubila v Sunna...Ko pa sva zvedla, da je še Francoz/inja po vrhu je blo jasn, da je to tisto, kar mora bit v...spalnici.



organizacija (11.08.2006 - fausto)

praktièni preizkus dopinga

a

 

ORGANIZACIJA




V Kranju smo kolesarsko zelo dobro organizirani. Zaradi specifi√®ne konfiguracije terena, ki obdaja naše mesto nam je gorsko kolesarstvo nekako bolj uporabno za transportiranje... naših Ňĺejnih organizmov...do bufetov.


Ne vem katero teslo se je namre√® spomnilo, da je treba preden finiširamo v Ajriš pabu obrati še vse sosedne vršace? In ti vršaci sploh niso tako blizu niti tako nizko kot bi zgledalo naprmer iz okna Kavke ali npr; Stare Pošte.


In kot je Ňĺe navada se ne kolesari zaprtih ust. Na zadnjem takem snidenju smo blatili Brate Cestaše Dirka√®e, √®eš, da se dandanašnji niti peljati s kolesom ne znajo ne da bi zauŇĺili kaj Prepovedanega.


Nekdo je zastavil vprašanje: Kako hudi√®a se pa po√®utiš, √®e si dopingiran?


Nekdo je odgovoril: Seveda, fantasti√®no? Izboljšaš si tudi krvno sliko.


Ta prvi, ki je zastavil vprašanje ni bil zadovoljen z odgovorom...povsem.


Zahteval je dodatno razlago.


Gostilna na KriŇĺni gori je delovala. Fizikalni prikaz NevedneŇĺu smo za√®eli tako, da smo vsi naro√®ili eno medico in eno pivo. Vsi smo prinešeno tudi spili. Potem pa smo naro√®ili samo eno medico za NevedneŇĺa. In ko je spil to dodatno medico smo mu naro√®ili naj spije še tretjo...in jo je spil. Kmalu smo prišli do tega, da je imel pod Jelenovo KoŇĺco Ňĺe dve medici ve√® kot mi.


Na vprašanje, kako se zdaj po√®utiš, ko veš, da si spil dvakrat ve√® kot mi? Je odgovoril, da...Fantasti√®no...da ima ob√®utek, da bi lahko skupaj s kolesom poletel.




  • Moj bicikl ma krila in ne pedala je vpil, ko je tenstal pedala deset metrov pred nami. Sledil je spust v Kranj...in višek medic mu je zmanjšal strah, ki pri kolesarju nastane v primeru, ko se zaveš, da z biciklom lahko tudi fajn ubrišeš.






Razen v primeru dopinga, seveda. √ąe je v tebi nekaj sinteti√®nega se telo tudi obnaša tako kot ni vajeno, a ne?


Ne?!


Seveda. NevedneŇĺ je Z Novimi Krili poletel v dolino in kar dolgo nas je √®akal pred Ajrišem, da bi nam lahko razloŇĺil, kako uspešen dan je za njim.


Ostali smo se spogledali. Vedli smo zakaj smo se spogledali. NevedneŇĺ je v ihti pozabil na tisti dve medici plusa a ni pozabil razlagati, kako se kon√®no obrestuje njegov trening!


Skratka...


Naš fizikalen dokaz namenjen NevedneŇĺu smo skušali patentirati pri natakarici v Ajrišu. Medice nam ni mogla ponuditi nam je pa zato irsko pivo predlagala kot test, √®e se da zauŇĺito koli√®ino v cilju ekvivalentno primerjati z zauŇĺito koli√®ino na štartu.


Nismo mu ostali dolŇĺni. Ajriš je postal Pristaniš√®e za bicikliste, ki vedo, kako zauŇĺii uŇĺitek poplakniti na na√®in, da ti preŇĺiveti √®etrtek popoldne s prijatelji ostane v memoriji vsaj toliko √®asa dokler sam ne pritisneš Dilejt.


NevedneŇĺ tega popoldneva, ve√®era, no√®i, zgodnjega jutra skoraj ne bo Zdilejtov nikoli...


Bogatejši je za vsaj eno spoznanje.


Dobil je odgovor na svoje vprašanje.


Odgovor je razumel šele naslednji dan v sluŇĺbi...


Od takrat je prepri√®an, da je √ąisti Šport še vedno izziv.


Na cilju smo pa veseli, da se nikomur niè ni zgodilo.


In, √®e veselja ne doseŇĺemo brez pira ali dva...ga pa kar naro√®imo.



kolesarjenje brez meja (27.05.2006 - FAUSTO)

MEMORIAL MIRKA KRAKARJA

a

Kolesarji smo v primerjavi s smu√®arji na slabšem edino v tem, da nas ni nikoli na kupu toliko kot njih.

Ampak...

Hvala bogi, da si je nekdo izmislil Kolesarske Maratone.

Ta je mogu biti pameten ali pa je hotel konkurirati smu√®arjem ali pa lepo zasluŇĺiti. No, ta zadnja me ne briga.

√ąe si je kdo zasluŇĺil...mislim, da se maraton imenuje po njem...potem so zadeli v √®rno, ko so Kolesarjenje Brez Meja podnaslovili z Memorial Mirka Krakarja!

Mirko Kraker?

Orkamadona, se ga spomnem najbolj po nasmehu. Ali pa imam to napako, da na ljudeh vedno poiš√®em najprej nasmeh...potem šele obseg trebuha, barvo belo√®nic, uro na zapestju (pri moških), pri Ňĺenskah pa itak samo rit in joške...

Ampak ta tip se je vedno smehljal! No, ali pa se je smejal samo takrat, ko je mene videl, kar pa tudi ni niè novega...

In tam nekje pri Kanonirju, Ňĺe proti koncu Memoriala, nas je ujel deŇĺ. In naj me vrag pocitra, √®e se nam ni smehljal gor z vrha Jezerskega. Ne vem sicer ali zato, ker se je √®udil, da nekdo ho√®e biti na kolesu moker na edini prosti dan v tednu ali pa zato, ker je bil vedno malo Ňĺleht, do tistih, ki niso bili utrjeni v takih situacijah. Enkrat sem bil namre√® pri njem doma v garaŇĺi in še preden sem spil pivo mi je spodrsnil klju√® za Sredino. Na palcu je zazjalo meso brez koŇĺe in ko sem ravno hotel zatuliti, da bi me slišale kompletne √ąir√®e je On izjavo...spet z nasmeškom: Sej bi ti dal mal šnopsa za prst polit...sam ga je škoda za tako prasko!?!

Palec je pa komej preŇĺivel...

 

UdeleŇĺiti se takega maratona ni nikoli pre√® vrŇĺen √®as...ali denar, bognedaj.

Dobil sem medaljo in na njej spet piše Mirko Krakar.

Kdor ga je poznal bo medaljo obesil na zelo vidno mesto.

Jaz sem jo obesil na hodnik...

Zgolj zato, da vsak dan, ko vstanem ne pozabim, da je treba Ňĺe zjutraj natankati tako dozo energije, da se boš lahko primerjal z Mirkom...

 

Mirko, kolesari v miru, kjerkoli Ňĺe si...

 

p.s.

Ko se ti bomo pridruŇĺili bomo resni√®no kolesarili Brez Meja...

 

 

 

 

FAUSTO


GORENC √ąETRTI NA PARIS-ROUBAIX (12.04.2006 - Fausto)

Za las

a

V poplavi dobrih kolesarskih rezultatov nas je ta vikend najbolj razveselil Radovlji√®an v dresu Radenske Powerbara GAŠPER MULEJ!!


Seveda se spodobi, da ga èastimo z vsemi kolesarskimi èastmi.


Še ne veste o √®em tipkam?  GAŠPER MULEJ je v šprintu mladinske dirke Paris-Roubaix za las zgrešil stopni√®ke in tako izena√®il rezultat Simona Špilaka iz leta 2004! To se je zgodilo v nedeljo 10.04.2006 le dve uri pred tem...na istem velodromu v Roubaixu na katerem je Fabian Cancellara slavil svojo najve√®jo zmago!


Gašper Mulej? √ąe prej niste slišali zanj boste te nedelje naprej verjetno še neštetokrat. Moram priznati, da na pogled niti ne deluje, da bi bil lahko kos vsem tistim kockam, po katerih se je pritresel do cilja. Ampak jaz se itak vedno zmotim, ko se mu√®im ugotoviti, kateri slovenec je tisti, ki bo kon√®no zmagal dirko ala Paris-Roubaix...no, skoraj vedno se zmotim...za Špilaka se Ňĺe nisem, le poglejte kako mladeni√® dirka prvo sezono med "tastarimi".


Gašper Mulej? Gorenc, mladinec...z najboljšim rezultatom med vsemi mladinci, kar jih je vzletelo iz gorenjskega gnezda...vseh √®asov! Eh, zakaj ne vozi za Savo? Eh, zakaj? Ker potem bi teŇĺko bil √®etrti na taki dirki...hec...nimam pojma zakaj ni Sav√®an!? Niti zvedeti no√®em, ker takega mladeni√®a ne gledam kot pripadnika kakega kluba ampak samo kot Znanilca Še Ene Odli√®ne Generacije Slovenskega Kolesarstva.


Gašper Mulej!?? Uh, kako je nam šankistom popestril debato v bufetu! 


 


 



PO PORE√ąU SE SEZONA POZNA (14.03.2006 - FAUSTO)

Kdor je v Poreèu dober je celo sezono dober...

a

Po Poreèu se sezona pozna! Ali, tisti, ki v Poreèu dirka dobro bo dobro dirkal do konca sezone...jekleno pravilo slovenskega kolesarstva!


In kot kaŇĺe bosta Simon Špilak in Matej Stare letos jemala mero ostalimi.


In tega pravila se nisem jaz spomnil...zdaj Pore√® Trophy...v√®asih smo temu rekli preposto...OTVORENJE...Otvoritvena dirka. In lej, da je drŇĺalo pravilo! Tisti, ki je dobro odpeljal uvodno dirko je bil Faca √®ez celo sezono.


Šprint glavanine je dobil Borut BoŇĺi√®!? Kdo pa drug? Glede na letošnje dirkanje jih bo kot kaŇĺe ne nehal dobivati!


Ampak SŠ je spet dokazal, da mu trenutno ni para pri nas! Pri teh letih tako prepri√®ljivo še nih√®e ni pometal s konkurenco...in to na kak na√®in? √ąlovek ima ob√®utek, da bi rad vse premagal s solo zaklju√®kom. Ne vem a se njemu tako mudi domov k punci al misli, da je konkurenca prepo√®asna!?


Na nedeljski dirki je Ňĺe zgledalo tako. √ąe te niti Stare ne more prehitet iz zaveterja pol mora bit nekaj na temu! Ve√® kot o√®itno je, da je naveza ErŇĺen,Derganc,Špilak odli√®na in prav uŇĺitek bo spremljati naše dirkanje skozi celo sezono!



SIMON ҆PILAK (07.03.2006 - FAUSTO)

Niti s pomoèjo pluga...

a

Simon Špilak!! Nam je polepšal še tako zasneŇĺeno nedeljo. S pomo√®jo pluga ali ne je spet zmagal italijan...Marco Bandiera (ZALF DESIREE).


Ma koliko se naši zamejci trudili, kaŇĺe,da je ta Longera za√®arana za vrh trostopni√®k. Letos so celo skrajšali dirko za 30 km in niti to ni pomagalo.


Ampak smo zato videli dirkaški nastop kakega ne vidimo vsako nedeljo. Pravzaprav tak nastop tudi strastni kolesarski gledalec ne vidi prav pogosto. Še ves pod vtisom tipkam in skušam opisati nastop Simona Špilaka!


Ne vem s kakimi √®rkami bi moral tole opisovati ampak se mi zdi, da takih še ni na ra√®unalniških testaturah. Simon mi je ob svojem spustu po cesti SS58 pomagal pognati ne samo strah v kosti ampak tud nekej šnapsa...druga√®e ne bi preŇĺivel tistega adrenalinskega uŇĺitka ob gledanju.


Seveda zmagal je lete√®i cilj na cesti SS14, v Lonjerju in potem v Bazovici s taktiko "tapravih nog" po√®akal zasledovalce. Bolj, ko smo ga gnali naprej in sami sebe prepri√®evali, da bi bilo bolje, √®e bi nadaljeval v solo partiji...bolj nam je ratovalo jasno, da se mali Lisec pripravlja za šprint v cilju dirke!!


Zakaj ni zmagal Simon samo Un Nad Nami ve...


Verjetno zato, ker obstaja nek urok za Slovence na tej dirki...√®e ne verjamte vprašajte PrimoŇĺa √ąerina.


Vseeno...od 5. marca naprej, vsaki√®, ko bom sre√®al Simona Špilaka se bom spomnil ceste SS58 in vsaki√®...√®e bom imel klobuk na glavi...ga pred njim snamem!



5.marec - 2.zadnji del (02.03.2006 - FAUSTO)

Dan velike slovenske zmage

a

SS Division je bil za √®asa partizanov njihova no√®na mora! Danes pa je za naše kolesarje SS 14...no√®na mora.


SS 14 je oznaka ceste, ki vodi v cilj Trofeje ZSŠDI!! (Longera)


In, √®e ho√®em biti Ňĺleht, ko zagledam Stareta...samo zasikam, kokr klopota√®a..SS...SSSSS!!


Ti, orkamadona, se fant strese, kokr, bi ga z letriko èez èelado!


SS 14 poslednji kilometer na Longeri. Kilometer, katerega naši fantje še niso odpeljali perfektno...blizu so bili...ampak so jih tudi v tem zadnjem kilometru razen italjanov prehitevali tudi Hrvati?? Orkamadona, smu√®anje smo jim prepustili, kolesarstva pa ne damo!!


Moja Hišna VedeŇĺevalka je napovedala Ňĺe leta 83, ko je bil Mikoš Rnjakovi√® sedmi, da bo prvi slovenec zmagal v petintrideseti ponovitvi dirke! Leta 1992, v Pagonovih √®asaih, pa se je popravila in napovedala, da bo zmagal Izbranec s številko 35 na dresu v 30. ponovitvi dirke!!!


In, ti štja berem štartno listo za 5.marec 2006...ne morš verjet, kolk lahko ena Ňĺenska zadane!


Trenutno je še √®etrtek in razmišljam, da bi svoj šotor preselil iz klanca Prebenico na cilj...tolk sem Ňĺe prepri√®an v številko 35!


Prebenico...Prebeng (za slovence)...ob 16:10, gorski cilj štev. ena...Dazio ob 16.21...drugi gorski cilj. Jurij Gol√®er je obljubil, da bo Mateja, √®e ne druga√®e za uhe vleko √®ez...√®e ne bo šlo druga√®e, (kakor kaŇĺe vremenska napoved bo moral s plugom in rolbo pred njega).


Torej vabljeni na spektakel!


Naši dragi zamejci, krasni organizatorji, so obljububili tistemu gledalcu, ki bo dokazal nesorodstvo z dirka√®em ali spremljevalcem dati zastonj sendvi√® s pršutom!


Zakljuèek:


√ąe zmaga Matej Stare ponujam osebno Exkurzijo po vasi Lonjer...lahko tudi s kolesaom...zastonj!


 


 


 



5.marec, 1.del (22.02.2006 - FAUSTO)

Zaèetek kolesarske sezone

a

100 km iz Ljubljane in vendar Slovenec še ni zmagal!


Samo 100km pro√® in si bomo lahko v Ňĺivo ogledali najboljšo kolesarsko dirko, ki jo organizira Slovenec!


Ko pomislim na Lonjer, mi spomin avtomatièno preklopi na Mateja Stareta!?


Anekdota pravi, da je Matej na svoj prvi dan v kolesarskem klubu obljubil, da bo nekoè zmagal Lonjer!


???


Sav√®ani so na rednem ponedeljkovem sestanku zagovarjali neuspešen nastop na v√®erajšnji Trofeji ZSŠDI.


Seveda, so bili vsi kolesarji in trenerji ve√®ino sestanka tiho, ker itak ni bilo kaj povedati o dirki...celo vedelo se ni kdo je zmagal...vsi so bili Ňĺe v kombiju na relaciji Postojna-Ljubljana, ko se je dirka v Lonjerju še razpletala...


No, proti koncu sestanka in pred Komemoracijsim treningom √®lanov je mali Matej najprej vprašal mehanika, kje hudi√®a je ta Lonjer in ko mu je mehanik odgovoril, da mal ve√® kot sto km iz Kranja...je le-ta oedgovoril: Ja, √®e je tako blizu jo bom pa jest zmagou!!


In to na svojem prvem uradnem kolesarskem treningu!


Za prispodobo, bi veljalo spomniti, da natipkana anekdota ho√®e povedati, enako kot, da bi prvošol√®ek prvi dan v prvem razredu izjavil, da bo Doktor Slavist!


Ampak, obljuba, dela dolg...


Dolg, ki ga moraš vrniti z obrestmi...seveda.


Od tistega dne, ko sem slišal za to anekdoto, obljubo, Mateja gledam z drobnogledom. Gledam ga sicer z druga√®nimi o√®mi kot njegova Ňĺena ampak ga gledam. In vsaki√®, ko ga zagledam na kolesu se prepri√®am, da je kolesarstvo res najlepši šport!! Njegovo pedaliranje in njegova drŇĺa na kolesu me spominja na Labodje jezero (tudi zdaj v dobi Pti√®je Gripe)...ob takem pogledu ho√®em-no√®em pomislim na poezijo in hkraati...na dirkanje. Vedno znova me prepri√®a, da se pod dresom skriva neverjetna mo√® in ob√®utek za dirkanje.


V vseh njegovih kilometrih, √®lovek, poznavalec, zlahka opazi mojo opazko in zlahka potrdi, da spada med kolajne slovenskih kolesarjev. Nenasitni opazovalci so opazili, da je Tla√®ilka Pod Dresom sposobna še nekaj ve√® Barov...ampak...ni vse v Ekipah Mogo√®nih 20.


Lani na 29 ponovitvi Trofeje ZSŠDI je bil √®etrti...


Letos pravi, da je še bolj zani√®, ko lani...


Kadar pa re√®e, da je zani√®...se mu na ksiht vedno prikrade njegov Zakladni Nasmeh...v prevodu...(še nikol nisem bil tako dober).



Test (21.02.2006 - Test)

Test

a

Mojstrana - po ozna√®eni trasi opuš√®ene proge do PodkluŇĺ - po glavni cesti 200m nazaj proti Martuljku do odcepa desno gor za Belco - po dolini Belce skozi tunel in nekajkrat preko reke mimo odcepa makadamske ceste (~1200 m.n.v.) levo pod planino Na Planji (pl. Brdca) - mimo planina Na planji (pl. Brdca) do konca ceste na sedlu pod Jepco - po isti poti nazaj
Po katastrofi na Golici pa je bila Belca pravo olajšanje. Od Mojstrane pelje med Savo in cesto ozna√®ena kolesarska pot po trasi bivše Ňĺeleznice. Nato se cesta vzpne ob strmem in globokem kanjonu Belce, mimo lepe planine Na planji na sam greben Karavank. Pri zapuš√®enem zavetiš√®u Annahutte stoji nov plo√®evinast bivak za 2-3 osebe. Od tu sva se spustila nazaj do planine, kjer je Tanja po√®ivala, jaz pa sem se vzpel še do sedla pod Tišlerico, da bi pogledal za morebiten prehod v dolino potoka Hladnik. Na pogled ga ni bilo. Ko sem kupil Paternujev vodnik, sem ugotovil, da seveda je, vendar malo po ovinkih. Nazaj do planine sem imel krasen spust po solidni cesti in definitivno brez pleha, ki bi mi pripeljal naproti. Tudi samota je bila izredna. Sre√®ala sva en avto, nekaj planincev in eno kolesarko. Zadeva je primerna tudi za bolj tople dni, ni pa za poletje. Avto sva pustila v Mojstrani pred trgovino.



 

Copyright © 2006 AHA d.o.o. Kranj